V Sloveniji imamo 212 občin, od tega je 12 mestnih. Vsake štiri leta volivci izbirajo njihovo vodstvo. To so župani. Na lokalnih volitvah pa izbirajo tudi člane občinskih svetov.
Tako kot na predsedniških volitvah tudi na lokalnih volitvah lahko pride do dveh krogov glasovanja.
Lokalne volitve 2022
Lokalne volitve bodo letos v nedeljo, 20. novembra. Takrat bodo volilni upravičenci izbirali župane in predstavnike, ki jih bodo zastopali v občinskem svetu njihove občine. Prav tako bodo ponekod izbirali predstavnike svetov krajevnih, vaških ali četrtnih skupnosti.
Volitve v Sloveniji vedno potekajo ob nedeljah. Volišča se odprejo ob 7. in zaprejo ob 19. uri. Kmalu zatem so ponavadi znani prvi rezultati.
Na teh volitvah bo imelo pravico glasovati 1.685.603 državljanov. Predčasno glasovanje bo 15., 16. in 17. novembra.
Osnovni pojmi
Kaj je občina?
To je lokalna skupnost, ki ureja svoje zadeve. Sestavlja jo območje enega ali več naselij. Ima najmanj 5000 prebivalcev. Vsaka ima svoj grb, zastavo in praznik. Predstavlja jo župan.
Kaj je mestna občina?
Mesto lahko dobi status mestne občine, če ima najmanj 20.000 prebivalcev in 15.000 delovnih mest ter je geografsko, gospodarsko in kulturno središče območja.
Kaj je občinski svet?
Najvišji organ odločanja o vseh občinskih zadevah. Ima od 7 do 45 članov, odvisno od velikosti občine. To delo opravljajo nepoklicno. Za udeležbo na sejah prejmejo plačilo.
Kako odloča?
Z večino glasov navzočih članov. Svet lahko odloča, če je na seji najmanj polovica članov.
Kaj počne?
- statut občine,
- poslovnik občinskega sveta, odloke in druge akte,
- prostorske in druge načrte razvoja,
- občinski proračun,
- zaključni račun,
Imenuje in razrešuje:
- člane nadzornega odbora, delovnih teles občinskega sveta ter
- predstavnike ustanovitelja v organih javnih zavodov in podjetij.
Nadzoruje:
- delo župana, podžupana in občinske uprave glede uresničevanja odločitev občinskega sveta.
Kaj je mestni svet?
Občinski svet, ki deluje v mestni občini.
Kako lahko občani sodelujejo v občini?
Na zboru občanov, referendumu in ljudski iniciativi.
Kako so na lokalni ravni zastopane manjšine?
Italijanska, madžarska in romska skupnost (v vsaj 20 občinah) imajo svoje predstavnike v občinskih svetih (vsaj enega). Volijo jih njihovi pripadniki. V občinske svete so lahko izvoljeni tudi tujci.
Kaj je participativni proračun?
To je mehanizem vključevanja občanov v odločanje o porabi občinskega denarja. Nekatere občine svojim prebivalcem omogočijo, da glasujejo, za kateri namen naj gre del občinskega proračuna.
Župan
Kdo je župan?
Občinski funkcionar, ki svojo funkcijo lahko opravlja nepoklicno ali poklicno.
Kaj pomeni, da funkcijo opravlja (ne)poklicno?
Župan (in podžupan) se lahko odloči, ali bo funkcijo opravljal poklicno ali nepoklicno. Za prvo možnost se ponavadi odločijo v večjih občinah, za drugo pa v manjših.
Če jo opravlja poklicno, ima pravico do plače. Če jo opravlja nepoklicno, ima pravico do polovice plače, ki bi jo dobil, če bi jo opravljal poklicno.
Kaj počne?
Predstavlja in zastopa občino. Izvoljen je po večinskem volilnem sistemu. Prav tako:
- predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi seje, nima pa pravice glasovanja na njih,
- predlaga proračun občine,
- predlaga odloke in druge akte,
- skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih aktov.
Kdo mu pomaga?
Najmanj en podžupan, ki ga imenuje izmed članov občinskega sveta. Ta ga tudi nadomešča, ko je odsoten.
V čem je župan podoben predsedniku?
Tudi on lahko, kadar je ogroženo življenje ali premoženje, sprejme nujne ukrepe. Vendar le takrat, ko se občinski svet ne more sestati.
Kdo so večni župani?
To so tisti župani, ki občino vodijo vse od njenega nastanka. Nekateri tako občino vodijo že 28 let, torej od takrat, ko smo pri nas sprejeli obstoječo ureditev občin.
Zakaj o županih pogosto govorijo kot o šerifih?
Za nekatere župane pravijo, da so občinski šerifi, bodisi zato, ker občino vodijo precej po domače (zakon vzamejo v svoje roke), bodisi, ker se zaradi tega znajdejo v kazenskih postopkih.
Ali jih lahko odpokličemo?
Ne. V preteklosti je bilo precej predlogov, da bi volivci to možnost dobili, vendar v državnem zboru ni bilo volje za to.
Pred volitvami
Kdo jih razpiše?
Redne volitve v občinske svete razpiše predsednik državnega zbora.
Kdo jih plača?
V nasprotju z državnozborskimi, predsedniškimi in evropskimi volitvami stroške plačajo občine.
Kdo lahko kandidira?
Kandidat mora imeti stalno bivališče v volilni enoti, v kateri kandidira za člana občinskega sveta, oziroma v občini, v kateri kandidira za župana.
Kdo lahko voli?
Volivci, ki imajo v volilni enoti stalno prebivališče, državljani držav članic EU pa začasno.
Županski kandidati
Kdo jih lahko predlaga?
Politične stranke ali volivci.
Volivci morajo zbrati podpise najmanj 2 odstotkov volivcev, ki so v tej občini glasovali v prvem krogu zadnjih rednih volitev, vendar ne manj kot 15 in ne več kot 2.500 podpisov.
Kandidati za občinski svet
Kdo jih lahko predlaga?
Kandidate in liste kandidatov določijo politične stranke v občini in volivci v volilni enoti.
Koliko jih je lahko?
Stranka določi toliko kandidatov, kolikor je članov sveta.
Volivci določajo kandidate s podpisovanjem.
Koliko podpisov rabijo?
Najmanj 1 odstotek števila volivcev v volilni enoti, a ne manj kot 30 in ne več kot 1000.
Kako je z ženskimi kvotami?
Politična stranka ali volivci, ki v enoti določijo več kot enega kandidata za člana občinskega sveta, morajo liste oblikovati tako, da pripada vsakemu od obeh spolov najmanj 40 odstotkov mest na listi. Razporediti jih morajo izmenično po spolu.
Kako je s predstavniki manjšin?
Kandidati morajo v občini zbrati vsaj 15 podpisov (ali podpis romske organizacije).
Med volitvami
Kje volimo?
V občini, kjer imamo prijavljeno stalno prebivališče.
Po kakšnem volilnem sistemu izbiramo predstavnike?
Volimo jih po večinskem ali proporcionalnem načelu.
Če ima občinski svet manj kot 12 članov, jih volimo po večinskem načelu.
Če ima 12 ali več članov, jih volimo po proporcionalnem načelu.
Predstavnike manjšin volimo po večinskem načelu.
Kako se določi število članov občinskega sveta?
Glede na število prebivalcev v občini:
- 7 do 11 članov – do 3.000 prebivalcev,
- 12 do 15 članov – do 5.000 prebivalcev,
- 16 do 19 članov – do 10.000 prebivalcev,
- 20 do 23 članov – do 15.000 prebivalcev,
- 24 do 27 članov – do 20.000 prebivalcev,
- 28 do 31 članov – do 30.000 prebivalcev,
- 32 do 35 članov – preko 30.000 prebivalcev,
- 36 do 45 članov – preko 100.000 prebivalcev.
Narodna skupnost ima desetino predstavnikov skupnega števila članov.
Večinske volitve
Kakšne so večinske volitve?
Na njih se glasuje o posameznih kandidatih. Volivec lahko glasuje največ za toliko kandidatov, kolikor članov ima občinski svet.
Kdo je izvoljen?
Kandidati, ki dobijo največ glasov.
Proporcionalne volitve
Kakšne so proporcionalne volitve? Kaj je preferenčni glas?
Na njih se glasuje o listah kandidatov v volilni enoti. Volivec lahko glasuje samo za eno listo. Na njej lahko označi kandidata, ki mu daje pri izvolitvi prednost pred ostalimi (preferenčni glas).
Kdo je izvoljen?
Delitev mandatov je zapletena in se razlikuje glede na to, ali se o listah glasuje v občini kot eni enoti ali po volilnih enotah.
Kdaj so izvoljeni tisti, ki dobijo preferenčni glas?
Kandidati so izvoljeni po vrstnem redu na listi, razen če je najmanj četrtina volivcev, ki so glasovali za listo, oddala preferenčne glasove. V tem primeru so izvoljeni kandidati, ki so dobili največ preferenčnih glasov po zaporedju največjega števila preferenčnih glasov, če glasovi za kandidata presegajo 10 odstotkov števila glasov za listo.
Po volitvah
Kdo je izvoljen za župana?
Tisti, ki dobi večino veljavnih glasov.
Če je ne dobi nihče, sledi drugi krog, ki se opravi 14 dni po prvem krogu.
Kaj se zgodi, če imata dva kandidata enako glasov?
O tem, kdo je izvoljen, odloči žreb.
Kaj se zgodi, če za župana ne kandidira nihče?
Trenutni župan ali podžupan mora opravljati svojo funkcijo do izvolitve novega župana.
Kaj se zgodi, če kandidira le en kandidat?
Avtomatsko postane župan.
Kdaj so rezultati uradni?
Občinska volilna komisija sestavi poročilo o izidu in ga najpozneje šesti dan po glasovanju pošlje županu. Izid objavi v uradnem občinskem glasilu. Pošlje ga tudi državni volilni komisiji.