Kaj je osebna prožnost in kako jo lahko treniraš

Poslušaj

Na kaj pomisliš, ko slišiš besedo prožnost? Jaz pomislim na elastiko. Lahko jo raztegneš, a ko jo spustiš, se spet skrči in se vrne v prvotno obliko.

Kaj pa je osebna prožnost? Na nek način je podobna elastiki. Je sposobnost, da takrat, ko se nam dogajajo težke stvari, uporabimo svoje notranje moči, poiščemo pomoč pri ljudeh, ki jim zaupamo, ter si s časom opomoremo. Podobno kot elastika, ki se po raztezanju vrne v prvotno obliko.

To se lahko denimo zgodi, ko se moramo preseliti v drugo državo, ko hudo zbolimo, doživimo kako hudo nesrečo ali umre kdo od bližnjih.

Včasih se po takšnih in podobnih težkih preizkušnjah naše notranje moči še dodatno okrepijo. Zaradi osebne prožnosti lahko ohranimo svoje zdravje, uspevamo in se dobro počutimo, čeprav smo v preteklosti doživeli težke stvari.

Osebno prožna je denimo smučarka Ilka Štuhec. Saj jo poznaš? Med smučanjem se je že velikokrat poškodovala, a ni obupala. Pomagali so ji zdravniki, podpirali in pomagali so ji domači, trenerji in prijatelji, sama pa je zaupala vase, vztrajala, veliko trenirala in po poškodbah večkrat zmagala.

Ilka Štuhec ob začetku sezone. Foto: Nebojša Tejić/STA

Osebna prožnost ni nekaj, kar imamo ali pa pač nimamo, ampak je nekaj, kar lahko vsi treniramo, in pri tem nam lahko pomagajo tudi drugi (prijatelji, starši, učitelji, sorodniki, sošolci). Te zanima, kako?

Pomembno je, da imaš pozitiven odnos do sebe in do drugih.

Razmisli, kaj te zanima, katera so tvoja močna področja, kaj vse zmoreš in znaš in katere so tvoje dobre lastnosti.
Verjetno kdaj pa kdaj narediš kakšno napako in ti kaj tudi ne uspe. Ne obupaj. Napake delamo vsi in lahko so koristne.

Z njihovo pomočjo se učimo reševati probleme, prisilijo nas, da se »znajdemo« in naredimo nov načrt, ki je včasih morda še boljši od prejšnjega. Zaradi njih postanemo bolj prožni.

Morda si kdaj rečeš kaj neprijaznega, se kritiziraš (denimo: »Sem neumna.«). Zaradi negativnih misli se ponavadi počutiš še slabše in ne pomagajo, čeprav morda kdaj slišimo, da naj bi nas spodbudile, da se bolj potrudimo in dosežemo cilj. Ko pri sebi opaziš negativno misel, se vprašaj:
Ali je kakšna drugačna razlaga?
Kaj je najslabše, kar se lahko zgodi?
Kaj je najboljše, kar se lahko zgodi?
Kaj je najbolj verjetno, da se zgodi?
Kaj bi svetoval prijatelju, če bi se to dogajalo njemu?
Kaj lahko storim drugače?

Razmisli, kdo so tisti, ki jim zaupaš in te podpirajo (starši, sorodniki, prijatelji, učitelji, sosedi). Če se kdaj znajdeš v težavah, jih prosi za pomoč.
Skrbi za dobre odnose z drugimi. Zanje naredi kaj prijaznega, pomagaj jim, če potrebujejo pomoč. Poskušaj si predstavljati, kako se počutijo drugi, kaj si želijo, kako razmišljajo. Če ne veš, kako se nekdo počuti in kaj pričakuje, ga vprašaj.
Če ti nekaj ni všeč, postavi mejo in samozavestno reči NE. Tudi če ti je nekaj, kar ti ni všeč, predlagal prijatelj.

Vsa čustva so OK.

Nekatera čustva, ki jih doživljaš, so prijetna, druga pa neprijetna. Ampak čisto vsa čustva (tudi jeza, žalost, strah) so koristna in vsako čustvo ima svoj namen. Jeza ti lahko pomaga, da spremeniš nekaj, kar ti ni všeč. Žalost ti pomaga, da se umiriš, ugotoviš, kaj ti je pomembno, in da lahko postopoma sprejmeš izgubo (denimo to, da je poginil hišni ljubljenček) in ustvariš prostor za bolj prijetna čustva. Strah pa ti pomaga, da se zaščitiš pred nevarnostjo in ne narediš nečesa, kar bi bilo zate škodljivo.
Predvsem neprijetna čustva je včasih težko sprejeti. Ampak če se delamo, da čustev ne čutimo, je lahko še slabše.
Prav je, da čustva izrazimo, a ne tako, da žalimo in prizadenemo druge. Če si na nekoga jezen, mu brez vpitja in žaljenja povej, kaj ti ni všeč in kaj si želiš. Pri tem se ne zapletaj v prepir.

Če si zelo jezen, je včasih bolje, da se najprej umiriš. Lahko šteješ do deset, globoko vdihneš in izdihneš. Če pa si zelo jezen, lahko rečeš, da potrebuješ malo časa in da se bosta potem naprej pogovarjala. Ko se malo umiriš, pa prideš nazaj in nadaljuješ pogovor.

Tudi ko ti je težko, ostani v stiku s seboj in z drugimi.

Kaj narediš, ko se ne počutiš dobro in si pod stresom? Kaj te umiri in sprosti? V katerih aktivnostih uživaš? Morda poslušaš glasbo, greš na sprehod s hišnim ljubljenčkom, igraš nogomet, rišeš, pišeš, svoje težave zaupaš prijateljem. Poišči nekaj, kar ti pomaga.
Ko ti je težko, pomisli, kaj ti gre dobro, na katere stvari lahko vplivaš, kaj lahko spremeniš in kdo ti morda lahko pomaga.
Morda ti lahko pomagajo tudi različne tehnike sproščanja. Poskusi. Tu je primer: globoko vdihni skozi nos, štej do štiri in počasi izdihni ter pomisli, poišči in se osredotoči na pet stvari, ki jih: vidiš, slišiš, vohaš, okušaš in tipaš.

Poskusi kaj novega, drugačnega.

Poslušaj glasbo, ki je še ne poznaš, poskusi hrano, ki jo redko ješ.
Včasih je dobro tvegati – ampak tako, da ni hudih posledic, če ti ne uspe, denimo nastopi na šolski prireditvi, ogovori novega sošolca, postavi se na stran nekoga, ki ga zafrkavajo, začni se ukvarjati z novim športom, pridruži se kakšnemu društvu in se začni ukvarjati s prostovoljstvom ali pa s katero drugo aktivnostjo, ki ti je všeč.
Na problem poglej z več vidikov. Razmisli, ali bi lahko še kako drugače rešil neko matematično nalogo, poskušaj si predstavljati, kako različni gledajo na nek problem.

Tudi ti lahko prijateljem pomagaš, da trenirajo osebno prožnost. Kako?

Opazi njihova močna področja in jih pohvali.
Spodbujaj jih in jim pokaži, da verjameš vanje.
Če potrebujejo pomoč, jim pomagaj. Včasih je dovolj že to, da se pogovarjaš z njimi in jih poslušaš. Več o tem lahko najdeš v članku, kako pomagati osebi v stiski.
S prijatelji se pogovarjajte o tem, kaj vam pomaga, ko vam je težko. Morda tudi ti dobiš kakšno novo idejo.
Druži se z njimi in jih povabi, da skupaj poskusite kakšno novo aktivnost (npr. nov šport).