Časoris
Širjenje zlobnih govoric, izključevanje in zavračanje se dogaja predvsem med dekleti, ki naj bi bile prijateljice. Vir: Adobe Stock
Večina deklet se počuti slabo, če so izključene iz skupin sošolcev na družabnih omrežjih ali aplikacijah za sporočanje. Vir: Adobe Stock

Kaj je klika in kaj lahko narediš, če opaziš, da se tvoji prijatelji spreminjajo vanjo

Obstajajo skupine prijateljev, ki so odprte in vedno pripravljene sprejeti še koga, da se z njimi druži.

Nekatere skupine pa so povsem zaprte, imajo jasna pravila o tem, kdo se lahko druži med seboj.

Te skupine počnejo vse skupaj in svojim članom ne dovolijo, da bi se družili še s kom, ki ni član skupine. Takšnim skupinam pravimo klike.

Člani klike pogosto želijo dajati vtis, da so boljši od drugih. Za ohranjanje položaja uporabljajo svojo moč tako, da izključujejo druge, so do njih nesramni ali pa jih poskušajo spremeniti (denimo njihov način oblačenja ali poslušanja glasbe).

Včasih se zgodi, da to preraste v nasilje do tistih, ki se drugače vedejo ali se od članov skupine razlikujejo po zunanjem videzu.

V skupini tesnih prijateljev je lahko posameznik takšen, kot je v resnici, ne da bi ga skrbelo, kaj si bodo drugi mislili o njem.

V skupini, ki ima značilnosti klike, pa posameznik včasih skriva svoje vedenje, misli ali občutke, da se drugi ne bi norčevali iz njega.

Prava pot do priljubljenosti in prijateljev je to, da si sam dober prijatelj. Foto: Pixabay

Kaj je odnosno nasilje

To je ena od oblik nasilja med vrstniki. Zanj je značilno:

  • izločanje iz skupine prijateljev in ostalih skupin, s katerimi se neka oseba druži;
  • opravljanje in govorice, s katerimi se širijo informacije, zgodbice ali druge podrobnosti o nekom za njegovim hrbtom;
  • zlobna pisma, ignoriranje, zavijanje z očmi, draženje;
  • grožnje, da bodo izdane skrivnosti neke osebe.
Če postaneš žrtev odnosnega nasilja, ostani nasmejan in samozavesten. Foto: Pixabay

Kako lahko pomagaš sebi in drugim

Če opaziš, da je nekdo žrtev odnosnega nasilja (je izločen iz skupine, ga opravljajo, zbadajo, si o njem izmišljajo različne govorice), za pomoč prosi odraslega. To je lahko učitelj, starši ali drugi, ki jim zaupaš.

Otrok, ki doživlja takšno nasilje, je lahko žalosten, jezen in ga je strah. Zato je pomembno, da se vključijo odrasli, ki lahko pomagajo pri tem, da se otroci spet začnejo igrati skupaj, rešijo spore, se pobotajo in potolažijo ter ponovno vključijo drug drugega.

POZOR: Če se ne postaviš na stran žrtve oziroma ostaneš tiho, potem s tem sporočaš, da je takšno vedenje sprejemljivo. Če ne veš, kaj bi, ali nimaš poguma, da bi kaj rekel, je bolje da odideš stran – s tem izvajalci takšnega nasilja izgubijo nekaj moči, saj imajo radi opazovalce svojega početja.

  • Če postaneš žrtev odnosnega nasilja, ostani nasmejan in samozavesten. Svoje vznemirjenosti, negotovosti ali poraženosti ne kaži navzven. Imej pokončno držo, močan glas in očesni kontakt – cilj takšnega vedenja je, da se braniš na spoštljiv način, namesto da bi vračal na enak, agresiven način. Če se ne moreš mirno odzvati, je bolje, da se vzdržiš komentarjev in odideš stran.
  • Poskusi čim bolje spoznati samega sebe – vprašaj se, kaj pomeni biti dober prijatelj, zakaj želiš biti v neki skupini prijateljev, ali so občutki v skupini dobri ali slabi.
  • Vključi se v aktivnosti, ki te zanimajo, saj morda tam lahko najdeš prijatelje, ki te bodo sprejeli takšnega, kot si – ni prav, da se zaradi skupine, ki hoče vplivati nate, odpoveš stvarem, ki so ti všeč in so ti pomembne, ali celo zapravljaš denar za stvari, ki jih nočeš početi.
  • Ostani odprt za spoznavanje novih ljudi – če se omejiš samo na prijatelje znotraj klike ali če člani klike to celo zahtevajo, lahko zamudiš priložnost za spoznavanje prijateljev, ki jih zanimajo podobne stvari kot tebe.
  • Če se ti zdi, da skupina prijateljev postaja preveč zaprta ali se celo spreminja v kliko, je prav, da o tem spregovoriš, pokažeš nestrinjanje z neustreznim vedenjem ali vsaj ne počneš stvari, ki se ti ne zdijo pravilne.
  • Razmišljaj s svojo glavo – če imaš občutek, da nekaj ni prav, potem tega ne delaj; pravi prijatelji to spoštujejo, spoštujejo tvoje pravice in to, da lahko sam izbereš, kaj boš počel.

Prava pot do priljubljenosti in prijateljev je to, da si sam dober prijatelj – tisti otroci, ki so resnično priljubljeni, so spoštljivi, pošteni, izkazujejo zanimanje za druge, so vredni zaupanja, odkriti, skrbni in prijazni.

***

Asistentka dr. Tina Pirc z oddelka za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani je sodelavka ISA instituta.

Reci ne nasilju. Logo. Vir: ISA insititut

ISA Institut

Vsebine pripravljajo psihologinje dr. Tina Pirc, mag. Mateja Štirn, Mateja Dolinar, Katarina Kocbek in Anja Marinšek, pa tudi številne strokovne sodelavke in sodelavci različnih projektov.

Prispevki nastajajo v okviru programa NEON – Varni brez nasilja, ki ga sofinancira Ministrstvo za zdravje, ali v okviru projekta »Izzivi medkulturnega sobivanja«, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.

Vprašanje tedna

Podprite Časoris

Pomagajte nam ohraniti Časoris.
Brez vas ni nas.

SMS

Pošljite sms Casoris5 na 1919 in darujte 5 evrov.

ali

SMS

Pomagate nam lahko tudi na druge načine: z rednim mesečnim nakazilom, z bančno kartico ali prek PayPala.