Kaj imata skupnega vrtanje po nosu in filana paprika?

Tršica Nina že dolgo ni pametovala. Vmes je malo pisala o poklicih, ampak potem je ugotovila, da je zadnji čas za nove modre misli! K poklicem se kmalu vrne, obljublja. Tršica Nina o osamljenosti na spletu.

Dragi mulc, sobota je že mimo. Kako si jo preživel ti?

Si bil eden od tistih mulcev, ki so se družili s prijatelji, doživeli vse in še več in to veselo objavljali na družabnih omrežjih?

Ali eden od tistih, ki so na domačem kavču tapkali po telefonih, gledali, kako se drugi zabavajo in se ob tem malo smilili sami sebi?

Mulci v današnjem času imate precejšno smolo, saj vedno točno veste, kje je kdo in komu se dogajajo najboljše stvari v življenju.

Ko sem bila jaz mulc, se mi takrat, ko mi je bilo strašno dolgčas in ko je bila najbolj razburljiva stvar v tistem dnevu filana paprika moje babi (in to je hudo dobra stvar!), ni niti sanjalo, da je moja prijateljica Kristina prvič lahko šla sama – brez staršev – v Ljubljano in v Mc’Donaldsa (in tudi to je hudo dobra stvar!).

Jaz sem takrat prebirala kakšno knjigo, se kregala z bratom ali si vrtala po nosu (in to ni hudo dobra stvar!), namesto da bi jo zasledovala po fbju in opazovala, kako srečna in nasmejana je.

Ko sem izvedela, kaj vse je Kristina doživela med mojimi ekstremno carskimi počitnicami, je bil njen prekrasni trenutek že mimo in je ravno tako kot jaz tudi ona sedela pri matematiki in tuhtala, kaj hudiča piše učitelj po tabli.

Ti pa zdaj vse vidiš in veš. Med kratkimi in malo daljšimi počitnicami ali ob koncu tedna gledaš srečne mulce, ki se družijo, smejejo, plešejo, potujejo, kampirajo, se bašejo s picami, hodijo v kino in gredo prvič v Ljubljano. Medtem ko se ti doma praskaš po riti.

Fino je, če si tisti mulc, ki se ti dogaja. Malo manj fino pa je takrat, ko se ti ne. Pa bi rad, da bi se ti.

Tako je bilo z mano letos za maškare. Stoooooooooo let sem se veselila in pričakovala večer, ko naj bi se s prijatelji našemili v kaj briljantnega in šli žurat (ja, tudi učitelji kdaj žuramo). Lansko leto smo bili balerine. Vsi. Tudi moški del ekipe. In res ne vem, zakaj letos tega niso hoteli ponoviti. Menda se v balerinkah niso počutili kot pravi moški.

In tako so na koncu baletne oblekice in pajkice ostale doma. Tako kot tudi jaz. Ker sem tisti večer zaradi bolezni preživela v pižami, z vrečko bonbonov in s telefonom. Pregledala sem vse fotke, prečekirala, v kaj so se oblekli moji znanci, kje so, kaj se jim dogaja, si predstavljala, kako hudo krasna balerina bi bil lahko moj mož s pobrito glavo in kosmatimi nogami, in se ob tem precej smilila sama sebi.

Ko se bo to zgodilo tebi … ker najbrž se ti bo kdaj … se spomni na to, da se to dogaja še tisočim mulcem po svetu. Pa tudi kakšni tršici, ki bi si želela ven s prijatelji!

In vedno imej v glavi dejstvo, da na družabnih omrežjih delimo fotke takrat, ko smo srečni in zadovoljni. Takrat, ko se nam dogaja.

Ali pa si samo želimo, da bi bilo videti, kot da se nam kaj dogaja.

Mogoče tisti srečni ljudje v maškarah sploh niso bili tako zelo srečni. Mogoče se niso imeli tako zelo fino, mogoče so se kaj skregali ali se dolgočasili … ampak tega na fotkah ne boš videl.

Na spletu je treba biti lep, zadovoljen, srečen in obdan s prijatelji. Nihče ne objavlja slik, ko mu je hudo, ko je žalosten in osamljen.

Pa vendar ne poznam človeka, ki bi bil ves čas srečen. Ga ti?

Zato takrat, ko se ti zdi, da vsi živijo življenje, samo ti ne, pusti telefon. Preberi knjigo, se skregaj z bratom ali si vrtaj po nosu. Vsem se to kdaj zgodi. In vsi se kdaj tako počutimo. VSI!

In takrat, ko se ti dogajajo same super kulske stvari, pa se spomni kakšnega mulca, ki je doma, sam in morda celo žalosten. In ga povabi zraven.

Tako boš res pravi carski mulc.

Vse lepo in čim manj vrtanja po nosu, dragi mulci.

***

Imaš vprašanje za Tršico Nino?

Kar piši ji na urednik@casoris.si. In z veseljem ti bo povedala kaj pametnega.