Izkušnje podprl z znanostjo in napisal knjigo o iskanju miru

Dandanes se veliko mladih spopada z anksioznostjo oziroma tesnobo.

O tem, kako se spoprijemati z njo in njenimi posledicami, sem povprašal zdravnika Davida Zupančiča.

Sam se je s tesnobo prvič srečal v času študija medicine. Vedel je, da se bo moral kot zdravnik naučiti tehnik samoumiritve.

Zavedal se je, da to ne gre na hitro in da ni enostavnega nasveta za to, kako se soočati s tesnobo. Zato se je odločil, da bo napisal knjigo o iskanju notranjega miru Znanost mirnega življenja.

Za raziskovanje je potreben čas.

Ko pridemo do področja samopomoči in ‘pop psihologije’, lahko hitro zaidemo v šarlatanstvo, svari.

Kot študentu (in kasneje zdravniku) se mi je zdelo nujno, da vsak nasvet v knjigi podprem z raziskavami. Tako lahko bralec ve, da ne gre le za moje osebno mnenje, ampak za tehnike, ki dokazano pomagajo.

David Zupančič, zdravnik, pisatelj in ustvarjalec podkasta

Ocene in uspeh zanj niso edina in poglavitna stvar v življenju.

»Uspehov je več vrst in ljudje smo nadarjeni na različne načine. Lepo je, da smo v šoli vestni in se trudimo po svojih najboljših močeh,« razmišlja.

Poudarja, da ne smemo pozabiti na stvari, ki nas v življenju veselijo in nam polnijo dušo.

Zato nas spodbuja, naj bomo pogumni in si upamo občasno biti odsotni in zasanjani.

Življenje ni črno-belo in ocena je samo flek v redovalnici. Sreča pride z zanosom in veseljem do dela.

David Zupančič

Vprašal sem ga še za recept za pisanje dobre knjige.

»Piši to, kar bi rad bral,« svetuje. Če boš zanimiv sebi, je zelo verjetno, da boš zanimiv drugim.

Pri pisanju gre za talent, obenem pa je pisanje obrt.

Z več vaje pridejo boljši rezultati, pravi iz izkušenj.

Slovarček

Tesnoba je neprijetno stanje vznemirjenosti, napetosti zaradi občutka ogroženosti, zlasti brez jasnega zavedanja vzrokov.

Samoumiritev je sposobnost, da sami najdemo načine za pomiritev, zmanjšanje stresa ali tesnobe, ne da bi za to potrebovali zunanjo pomoč.

Pop psihologija ali popularna psihologija se nanaša na poenostavljene in površne interpretacije psiholoških konceptov, ki jih najdemo v medijih ali na družbenih omrežjih.

Šarlatanstvo je goljufija, zavajanje ljudi s pretvarjanjem, da ima nekdo znanje ali spretnosti, ki jih v resnici nima.