ČasorisVedno sem bil oboževalec Harryja Potterja.
Pri desetih letih sem želel postati čarovnik in sem nestrpno čakal na pismo z Bradavičarke. Pisma sicer ni bilo, a so se mi letos izpolnile druge sanje.
Obiskal sem filmski studio Warner Bros v Londonu, kjer so ga snemali.
Pustolovščina se je začela že, ko smo se do njega peljali z avtobusom na »bunkeljsko energijo« oziroma elektriko.
Pred stavbo so stale čisto prave šahovske figure, ki jih Harry premaga v Kamnu modrosti. Bile so zelo velike, kot v filmu!
V preddverju nas je pričakal velikanski zmaj.
Odšli smo do poslopja, kjer nas je pričakala še vodička.
Začeli smo ogled enega izmed najslavnejših studiev na svetu.
V neke vrste kinu so nam na velikem platnu projicirali zgodovino Potterjevih filmov in knjig. Ko se je videoposnetek zaključil, se je platno podrlo.
Za njim so stala velikanska vrata. Tisti, ki so imeli rojstni dan, so jih lahko odprli.
Uganili ste, vrata so vodila v Veliko dvorano Bradavičarke!
V njej se vsako leto zberejo mladi čarovniki, ki jih nato razvrstijo po Bradavičarkinih hišah, tam obedujejo in se udeležujejo prireditev.
S stropa so viseli lestenci, mize so bile dolge, vsaka je bila označena z grbom hiše, prav tako kot v filmu. Na stolu sredi dvorane je sedel Klobuk Izbiruh!
Videl sem učilnico čarobnih napojev Rawsa Robausa. Tam so ležali kotli in steklenice vseh velikosti ter najrazličnejše posušene rastline, iz katerih so čarovniki izdelovali napoje in zvarke.
Videli smo še uniformo nadomestnega učitelja, Slatana Sharmerja, ki nastopa v drugem filmu!
Zanimivo je, da so knjige filmski ustvarjalci oblikovali tako, da so ustvarili prvih deset strani. Nato so istih deset strani znova in znova prekopirali. Tako so ustvarili vse učbenike v filmu.
Veš, da Alan Rickman ni želel igrati Rawsa, saj ni želel igrati slabega lika?
A pisateljica knjig J. K. Rowling ga je prepričala tako, da mu je razkrila konec zadnje knjige, v kateri se spremeni v dober lik.
Postavila mu je pogoj, da tega ne razkrije drugim igralcem. Alan Rickman je obljubo držal.
Videl sem tudi Dumbledorjevo pisarno! Na zidovih na slikah spijo nekdanji ravnatelji Bradavičarke, na stojalu sedi dobro poznani ptič feniks z imenom Fawkes.
Ste vedeli, da je Richard Harris, ki je igral Dumbledorja v prvih dveh filmih, dolgo časa verjel, da je feniks živa ptica?
V resnici je bil Fawkes animirana lutka! Prav tako je zanimivo, da so stare magične knjige v Dumbledorjevi pisarni angleški telefonski imeniki iz devetdesetih let prejšnjega stoletja.
Za ogled smo porabili veliko časa, zato smo si privoščili odmor za kosilo. V Potterjevi kavarni imajo čisto pravi maslenušek, ki mi je bil zelo všeč.
Sicer je imel nenavaden okus, a sem ga z veseljem popil in domov odnesel skodelico za spomin.
Veliko razstavljenih predmetov je bilo posvečenih filmski maski. V več filmih se pojavijo goblini in za posamezno masko so porabili en mesec dela. Uporabili pa so jo le enkrat. Narejene so iz silikona in vsako posebej je bilo treba prilagoditi igralčevi glavi.
Igralcem so naredili posebne odlitke obraza, da so lahko različne efekte preizkusili, tudi če jih ni bilo na snemanju.
To je le majhen del zanimivosti, ki sem jih izvedel.
Naj povem, da sem se sprehodil po slavni banki Gringotts, po Diagonalni ulici in videl, kako morakvarji napadejo Bradavičarko in pajka Aragoga.
Omenjeni londonski studio lahko obiščeš kadarkoli.
Med krompirjevimi počitnicami bodo razstavo opremili z okraski za noč čarovnic, med zimskimi pa z božično dekoracijo.
Letos razstavljajo veliko predmetov iz filma Jetnik iz Azkabana, saj praznuje dvajseto obletnico.
Lovro Plankar, 6. razred, Osnovna šola Brinje Grosuplje
***
Želiš deliti svojo zgodbo z nami? Piši nam na urednistvo@casoris.si. Z veseljem jo bomo prebrali in objavili.
Nina
Sandra
