Na sejem mladih raziskovalcev greva tja, kjer igra Dončić

Sva Hana in Damjan in se poleg šolskih obveznosti ukvarjava s športom. Že od nekdaj sva navdušena tudi nad astronomijo in njenimi čudesi.

Zato sva v lanskem šolskem letu naredila raziskovalno nalogo s področja fizike in astronomije z naslovom Merjenje oddaljenosti kefeid tipa Delta Ščita.

V njej sva opazovala posebne zvezde, imenovane kefeide, ki se širijo in krčijo, medtem pa se spreminja njihov sij. Na podlagi tega sva izračunala razdaljo do njih.

Raziskovalno nalogo sva predstavila na srečanju mladih raziskovalcev Slovenije in dosegla 2. mesto in zlato priznanje.

Komisija naju je nato vprašala, če želiva svojo nalogo predstaviti na mednarodni ravni.

Takšne priložnosti, da se (v kratkem) udeleživa mednarodnega srečanja mladih raziskovalcev Regeneron ISEF, ki bo potekalo v ameriškem Dallasu, nisva mogla izpustiti.

Podelila bova zgodbo, kako sva za to izvedela.

Po snemanju radijske oddaje o najinem dosežku na državnem tekmovanju, naju je mentor prof. Marko Žigart poklical v kabinet, ker je imel pripravljeno »manjše« presenečenje.

Ko sva prišla, smo se malo pomenili o preteklem letu in o tem, kaj sva do takrat že dosegla. Omenil je tudi povabilo na mednarodno tekmovanje, ki ga je prejel za naju.

Seveda sva bila presenečena. Vendar je bil to, ko gledam za nazaj, pri celotnem pogovoru še najmanjši šok.

Hana Brumec

Iz kabineta smo se prestavili v fizikalno učilnico, v kateri je na mizi stal globus. Ko sem ga videla, sem predvidevala, da so dijaki pri prejšnji uri obravnavali astronomijo, ki jo obravnavajo v 1. letniku, ali pa kakšen magnetizem, s čimer se soočajo 3. letniki pri pouku fizike.

Mentor naju je seveda vprašal, če imava morda kaj idej, kje bi to tekmovanje lahko potekalo. V parih poskusih nisva ugotovila. Razložil je, da si je podrobnosti o njem že pogledal in da glavna nagrada znaša 75.000 ameriških dolarjev.

Seveda se za številko osebno nisem preveč zanimala, bolj me je začudilo dejstvo, da je za denarno enoto uporabil dolarje in ne evrov.

V tistem trenutku pa se je sprehodil do globusa, ga začel vrteti in gledati po njem, nato pa vprašal, kako bi se počutila, če bi lahko šla pozdravit našega najboljšega slovenskega košarkarja.

Hana Brumec

Takrat nama je kapnilo, da se pogovarjamo o Luki Dončiću … ki živi v Dallasu … ki je v AMERIKI?!!!

V tistem trenutku sva bila šokirana in hkrati počaščena, da so izbrali prav naju, da lahko greva predstavit svojo nalogo na največji sejem mladih raziskovalcev.

Najtežje je bilo ta dosežek skrivati pred drugimi. Domači so seveda izvedeli, pa morda kakšna izjema, dokler ni bilo uradno dorečeno, da povabilo sprejmeva.

Takrat se nisem zavedala, kljub nekaterim prespanim nočem, kaj naju čaka.

Hana Brumec

Zdaj pa so priprave že v polnem teku in kmalu odpotujeva v Dallas. Tega se neizmerno veseliva, saj je takšna priložnost res enkratna.

Upava, da vam je ta zgodba dala kakšno motivacijo, da se tudi vi izkažete in raziskujete področje, ki vas zanima, ali pa tisto, kar radi počnete. Možnosti je neomejeno, samo poskusiti morate.

Ne pozabite, trud se vedno poplača!

Hana Brumec in Damjan Dovnik, 4. letnik gimnazijskega programa, Srednja šola Slovenska Bistrica

***

Želiš deliti svojo zgodbo z nami? Piši nam na urednistvo@casoris.si. Z veseljem jo bomo prebrali in objavili.