Nekaj dni je na OŠ Pirniče pouku prisostvovala učiteljica iz Nemčije Katharina Eliopulos.
Z njo so se pogovarjale učenke literarno-novinarskega krožka šestošolke Tina Grabnar, Lara Dobnikar in Ajda Mravlje Pačnik.
Pripovedovala jim je o tem, da v Nemčiji mleko lahko kupijo samo v trgovini, o begunskih otrocih, ki prihajajo na njihovo šolo, izvedele pa so tudi, da njihovi vrstniki v Nemčiji v šoli nimajo kosila.
Mleko iz mlekomata in jurček na Jelovici
Učiteljica Katharina Eliopulos je bila gostja učiteljice Karmen Rebolj, nas pa je zanimalo, kakšen vtis je dobila o Sloveniji, kakšne so razlike med šolo in učenci pri nas in v Nemčiji … Pri izvedbi nam je pomagala devetošolka Julija Motalen, saj je pogovor potekal v angleščini.
Dober dan! Kako ste?
Zelo dobro.
Bi se nam na kratko predstavili?
Ime mi je Katharina Eliopulos, stara sem 41 let, poučujem 7 let.
Od kod prihajate?
Prihajam iz Nemčije, iz mesta Bochum, ki je v bližini Dortmunda.
Ste učiteljica. Koga poučujete? Kako poteka pouk na vaši šoli?
Poučujem 3. in 4. razred, v razredu imam letos 21 učencev. Moram pa povedati, da se število učencev spreminja iz dneva v dan, saj prihaja k nam zelo veliko begunskih otrok. Redno jih moramo evidentirati, pred jesenskimi počitnicami se nam je zgodilo celo to, da nam je zmanjkalo vpisnih listov.
Kako se počutite pri nas?
Zelo mi je všeč. Vse je zelo drugače. Malico in kosilo imate v šoli zelo dobro organizirano. Pri nas moramo malico prinesti s seboj. Kosila v šoli pa nimamo.
Ali so učenci prijazni?
Ja, učenci so zelo pridni, prijazni. Med poukom poslušajo, sodelujejo. Všeč mi je bilo, da dvignejo roke, če želijo kaj povedati. Zelo hitro se tudi učijo, saj sem jih v kratkem času naučila nemško pesmico.
Kako bi ocenili pouk in način dela v naši šoli?
Vse je zelo organizirano, ravno sedaj me čakajo tretješolci v gospodinjski učilnici, kjer bomo delali čokoladne ježke. Jaz bom delala skupaj z Anamarie, upam, da se bova dobro sporazumeli v angleščini.
Ste kaj zanimivega spoznali v teh dneh?
Sem. V ponedeljek sem bila v 3. razredu. Učenci so pridobivali znanje preko računalnika, tega pri nas nimamo. Presenečena sem bila, da so učenci lahko brali besedila iz učbenikov in preko projekcije na platnu. V torek smo na kmetiji ličkali koruzo, učence je pod kupom koruze čakalo nekaj sladkih dobrot. Med delom so otroci peli in bili zelo prizadevni. Zelo sem bila presenečena, da sta gospodarja učence postregla z domačim mlekom. Pri nas lahko kupimo mleko samo v trgovinah, kmetje ga zaradi morebitnih okužb ne smejo več prodajati na domu. Mlekomata, ki sem ga videla pri vas, pa ne poznamo.
Kaj se vam je najbolj vtisnilo v spomin?
Rada imam Slovenijo, všeč mi je, ker je tu veliko hribov, ki jih pri nas nimamo. Pokrajina je res zelo lepa. Še nikoli v življenju nisem bila tako hitro na morju, kot tokrat.
Vemo, da je učiteljica Karmen odlična gostiteljica in dobra poznavalka lepot Slovenije. Kakšen vtis ste dobili o naši državi?
Dobila sem odličen vtis. Povzpela sem se na Grmado in Šmarno goro, občudovala prekrasen razgled na Ljubljano. S kolesom sem prekolesarila slovensko obalo in namočila noge v morju. Če bi imela kopalke, bi skočila v morje, saj sploh ni mrzlo. Na Jelovici pa sem našla jurčka.
Boste o tem pripovedovali tudi svojim učencem?
Ja, povedala jim bom , ker mi je bilo pri vas zelo všeč, bili ste zelo prijazni. Povedala jim bom tudi, da sem slovenske tretješolce naučila nekaj športnih iger, ki so pri nas zelo priljubljene.
Tudi vaši učenci so v igrah zelo uživali. Polna lepih vtisov in s kupom fotografij se bom vrnila v Nemčijo.
Hvala za vaše odgovore in prijetno pot domov.
Tina Grabnar, Lara Dobnikar in Ajda Mravlje Pačnik, 6. r.
