Gloria Kotnik je deskarka, ki je na olimpijskih igrah 2022 presenetila z bronasto medaljo.
Ali se poleg deskanja ukvarjate še s kakšnim drugim športom?
Zelo rada imam vse športe, ker sem pač športnica po duši.
Zelo rada hodim v hribe, tudi surfam rada, sploh če grem na kakšno potovanje in so tam ugodne razmere za surfanje.
Odkar sem mamica, pa za te stvari nimam več veliko časa in se bolj osredotočam na svoj šport.
Kaj najraje počnete doma z družino, ko ste prosti?
Počnemo običajne stvari.
Moj sinček je zdaj star 13 mesecev, veliko se igramo, beremo knjigice, gremo na sprehod …
Z možem in sinom gremo skupaj na kakšen trening, tako da združimo prijetne stvari s koristnim. 🙂
Kateri del je bil za vas napornejši: deskanje na olimpijskih igrah ali vsa evforija, ki vas je pričakala ob prihodu domov?
To je pa zelo dobro vprašanje.
Ja, tista tekma res ni bila niti malo naporna v primerjavi s tem, kar me je čakalo doma, sploh zato, ker vsega tega nisem pričakovala.
Deskarji prej nismo bili v središču pozornosti. Olimpijska medalja pa je le olimpijska medalja, to se zgodi samo vsaka štiri leta in je bilo res veliko obveznosti. Še vedno sem kar precej izmučena (smeh).
Kaj bi bili po poklicu, če ne bi bili vrhunska športnica? Ste kdaj razmišljali o kakšni drugi možnosti?
Ne. Odkar sem deskanje tako zelo vzljubila, me ni zanimalo nič drugega.
S tem ne mislim, da me ne zanimajo druge stvari, ampak ko se posvetim eni stvari, se ji rada posvetim stoodstotno.
Do točke, ko bi razmišljala, kaj bom počela po koncu kariere, še nisem prišla oziroma si sploh ne predstavljam, da bi počela kaj drugega!
Enostavno imam deskanje tako rada in mi je neko vodilo skozi vse življenje.
Ste o olimpijski medalji sanjali že kot otrok?
Ja. Odkar se spomnim oziroma ko sem prvič gledala olimpijske igre kot deklica, sem pomislila, da si tudi jaz želim nekoč dobiti olimpijsko medaljo.
In to sem si želela ves čas kariere.
Kaj vam je bila najbolj zanimiva stvar v Pekingu? Po čem si boste zapomnili te olimpijske igre?
Vsak športnik si želi zmagovati na svetovnem pokalu, dobiti medaljo na svetovnem prvenstvu … Ampak olimpijska medalja je res nekaj posebnega.
Gloria Kotnik
Žal smo bili zaprti v covidni mehurček, tako da razen na tekmovanja nismo šli nikamor.
Na Kitajskem sem bila pred tem že trikrat in sem si ogledala veliko stvari, saj mi je Kitajska kot država zelo ljuba. Ima zelo raznoliko kulturo, naravo, zgodovino …
Peking je mesto, v katerem lahko vedno vidiš kaj novega. Tudi ljudje so zelo prijazni, ustrežljivi, tako da imam Kitajsko v zelo lepem spominu.
Olimpijske igre si bom verjetno zapomnila po koronačasu, v katerem so se dogajale. Vse se je vrtelo okoli tega, vsak dan so bila testiranja, veljali so zelo strogi varnostni ukrepi. Ves čas smo nosili maske, prostovoljci so bili v zaščitnih oblekah.
Te igre so bile v primerjavi z drugimi res posebne. Med športniki je ponavadi zabavno vzdušje, ampak letos se je žal vsak držal bolj zase.
Kaj vam je motivacija za treninge zdaj, po medalji?
Mogoče sem zdaj dosegla najvišjo točko, ampak imam še dosti stvari za doseči (smeh). Recimo medaljo na svetovnem prvenstvu, stopničke v svetovnem pokalu (vedno sem bila četrta), zmago v skupnem seštevku svetovnega pokala … Vsega tega mi še ni uspelo doseči.
Ali imate občutek, da vam bo zdaj, po osvojeni medalji, lažje osvojiti kaj izmed tega, kar ste prej našteli? Imate večjo samozavest?
Ja, mogoče imam zdaj večjo samozavest, ker sem se začela zavedati, kaj ta uspeh pomeni.
Želim pa si tudi, da bi se razmere izboljšale. Nikoli nisem imela najboljših pogojev. Morala sem se financirati sama. Sama sem organizirala vse treninge, vse trenerje, vse prevoze …
Vse to je bilo moje delo, kar v vrhunskem športu ni enostavno.
Poleg tega sem hodila še v službo, da sem zaslužila za vse to. Zdaj, ko mi je to uspelo, upam, da se bodo stvari obrnile na bolje, da bom imela takšne pogoje kot ostali vrhunski športniki.
Kakšen občutek je, ko si končno enkrat opažen?
Veliko mi je pomenilo, kako so ljudje sprejeli moj uspeh.
Dosti ljudi mi je povedalo, kako so bili čustveni ob moji tekmi, da so jokali, vsak mi pove, da mi medaljo iskreno privošči.
To mi ogromno pomeni, saj sem zelo čustvena in me take stvari še bolj prevzamejo kakor sam uspeh.
me kdo prepozna na ulici in mi pove takšne lepe stvari. To je res lep del uspeha. Pot do uspeha ni bila lahka, zato upam, da sem komu v navdih.
Dragi otroci, mladi ter vsi, ki si v življenju karkoli želite, ne obupajte. Pot do uspeha je dolga, včasih ni prijetna, je naporna. A na koncu, ko ti uspe, je ves trud poplačan.
Gloria Kotnik, deskarka