Globalno učenje mora postati del pouka

Ena od prednostnih nalog slovenskega predsedovanja je vlaganje v človekov razvoj, tudi prek izobraževanja, in odpravljanje vseh oblik neenakosti, ki jih je pandemija dodatno poglobila.

Kaj konkretno lahko stori Slovenija?

Spodbuja lahko sodelovanja med formalnimi in neformalnimi akterji izobraževanja, ponudi več možnosti za financiranje projektov, namenjenih globalnemu učenju, spodbuja spremembe financiranja ter v Erasmus+ ponovno vrne sodelovanje z državami globalnega juga, našteva Lara Bandi iz Kulturnega izobraževalnega društva PiNA.

Pomembne so prav vse teme znotraj globalnega učenja, saj so med seboj soodvisne.

Še posebej pa se je treba posvetiti temam, kot so trajnostni razvoj, potrošništvo in proizvodnja, saj sprememba odnosa do teh področij pomeni izboljšave na področju podnebnih sprememb, ki že negativno vplivajo na ljudi, okolje in na splošno na razvoj.

Prav tako pomeni izboljšanje stanja na področju biotske raznovrstnosti, migracij in enakosti spolov, ki so pomembne teme v vedno bolj globaliziranem svetu, ocenjuje. 

Pomembno je tudi naslavljanje solidarnosti, saj je ključna, da bomo lahko sobivali v zdravem in spodbudnem okolju. 

Zaradi vsega naštetega je potrebna sistemska ureditev in umeščanje tematik globalnega učenja v kurikulume in obvezne izbirne vsebine ter poskrbeti, da bo globalno učenje čim bolj izkustveno in inovativno.

Tematike globalnega učenja so v našem šolskem sistemu premalo zastopane. Morali bi jih okrepiti tako, da bi jih predstavljali v sklopu sedanjih predmetov. To bi lahko uspešno zagotovili z vzpostavitvijo trajne povezave med formalnim in neformalnim izobraževanjem ter rednim izobraževanjem pedagoških delavcev o globalnih temah.

Lara Bandi, PiNA

V društvu teme trajnostnega razvoja obravnavajo v projektu Spremeni tok, in sicer prek koncepta družbene znanosti, ki omogoča, da mladi izkustveno spoznajo 14. cilj trajnostnega razvoja.

Preizkušajo se v zbiranju in analizi vzorcev lokalne morske vode in morskih tal ter temeljito raziskujejo problem nevidnih onesnaževalcev v morju in njihov škodljiv vpliv na morski ekosistem.

***

Prispevek je del Časorisovega projekta Moja globalna prijateljstva, ki ga sofinancira Platforma Sloga v okviru projekta »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022«. Tega sofinancirajo Evropska unija, Ministrstvo za javno upravo in Ministrstvo za zunanje zadeve. Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališč ali mnenj financerjev.