Film Igrišča ne damo! mi je uresničil sanje

Živjo, sem David in v filmu Igrišča ne damo! igram Jako.

Star sem dvanajst let. Treniram tenis, se učim bas kitaro in že nekaj let obiskujem igralsko šolo v Pionirskem domu, ki jo vodi Vesna Andjelković.

V prostem času se družim s prijatelji, igram playstation in rad ustvarjam glasbo.

Vse se je začelo, ko nas je učiteljica Vesna v igralski šoli obvestila, da bodo naslednjo učno uro prišli ustvarjalci za nov otroški film in z nami opravili avdicijo.

In res so prišli. V kamero smo morali povedati nekaj o sebi, na koncu so nas še poslikali.

Čez nekaj dni smo dobili sporočilo, da mi je uspelo priti v naslednji krog, in tako se je vse začelo.

Izbirnih krogov je bilo kar nekaj in v enem izmed njih se nam je pridružil tudi režiser Klemen Dvornik, saj nas je hotel osebno spoznati in videti, kako se znajdemo pred kamero.

Dobili smo se v prostorih Viba filma, kjer je bilo veliko otrok.

Ko sem prišel na vrsto, so mi povedali, da bom igral lik Jake. Direktor kastinga, ki sem ga spoznal prvič že v igralski šoli, mi ga je na kratko opisal. Povedal mi je, da Jaka ves čas nekaj snema s telefonom, da je priden, miren, redkobeseden in najmlajši od glavnih igralcev.

Rekel sem si, da sem v igranju dober in da se lahko brez problema vživim v to vlogo.

Dali so nam kratek scenarij, ki smo se ga morali skupaj naučiti na pamet. Iskreno sem se ustrašil, koliko besedila se bom moral naučiti. A moj lik je bil manjša glavna vloga in nisem imel veliko besedila.

Avdicija je ta dan potekala kar štiri ure. Pred kamero smo igrali različne prizore iz filma v različnih zasedbah po pet otrok.

Na koncu mi je le uspelo dobiti vlogo in tako so se začele moje sanje.

Zelo rad namreč nastopam. Že od majhnega obožujem oder, gledališče in vse, kar spada zraven. Igralec si želim postati že od svojega tretjega leta.

Od tu dalje pa je šlo zares.

Trikrat na teden smo hodili na A Atalanto, kjer smo imeli bralne vaje. Kasneje so jih prestavili na Vibo, kjer so potekale druge priprave (frizura, styling).

Proti koncu vaj in ob začetku snemanja sem spoznal starejše igralce, ki so z nami zaigrali v filmu. Spoznal sem tudi svojo filmsko mami. Snemanje mi je postajalo čedalje bolj všeč.

Prišel je težko pričakovan dan, ko smo začeli s snemanjem. Snemali smo v Šiški, na igrišču, ki so ga pripravili prav za nas.

Tam smo preživeli večino časa.

Snemalni dan je potekal nekako tako: Zjutraj smo se dobili na zajtrku, potem smo odšli v masko, kjer so nas namazali in oblekli za določen prizor. Po nekajurnem snemanju je sledilo kosilo, nato smo nadaljevali z njim.

Med snemanjem smo imeli kar veliko prostega časa. Veliko je bilo čakanja, da smo prišli na set. Med tem časom smo igrali igrice ali družabne igre.

Moram priznati, da nam je veliko energije dal Niko, ki v filmu igra Marka. Zelo je bilo smešno ves čas. Med snemanjem smo imeli na voljo prigrizke, kot so čips, sadje, voda … Naša varuška Ajda pa nam je pripravljala sendviče.

Navdušen sem bil, ko sem izvedel, da smo v ekipi kar trije vegetarijanci. Kaja Šuštar, Niko Lemrak in jaz. Kaj takega se mi še ni zgodilo.

Čeprav smo snemali celo poletje, mi je vse skupaj prehitro minilo. Lepših počitnic si ne bi mogel predstavljati.

Prav težko je bilo, ko smo se morali z ekipo za nekaj časa posloviti.

Sledilo je nestrpno čakanje na prvo predvajanje filma.

Ko je prišel dan D, sem bil vesel in poln pričakovanj. Na projekcijo sem povabil kar nekaj sošolcev, prijateljev in svojo družino.

Mislil sem, da mi bo težko gledati samega sebe, vendar sem nepopisno užival. Prav zanimivo je bilo gledati, kaj so naredili iz vseh tistih posnetkov, ki smo jih včasih velikokrat ponovili, včasih pa izjemno hitro posneli.

Film je bil vsem izredno všeč in bil je nepozaben večer za nas vse.

Na projekciji filma smo izvedeli, da bo uvodno pesem za film posnel raper Nipke. Tega sem se razveselil. Komad nam je bil takoj všeč in kmalu smo posneli še videospot. To je bila prav tako posebna izkušnja.

Kaj se je dogajalo, ko je bil film končan?

Naš film je bil sprejet na festival v Locarnu, kjer je doživel svetovno premiero. Tja sta na žalost odšli samo punci.

Bil je sprejet še na Sarajevski festival, kamor smo lahko odšli vsi.

V Sarajevu smo preživeli tri dni. Dnevi so bili napolnjeni z obveznostmi. Veliko je bilo fotografiranj, intervjujev in prvič smo se sprehodili po rdeči preprogi. Kljub napornemu urniku čez dan in večernemu ‘žuranju’ smo se imeli nepozabno lepo.

Zdaj, ko je film posnet, hodimo po premierah in ga predstavljamo v različnih slovenskih kinematografih.

Odzivi so super, otroci so navdušeni, imajo veliko vprašanj. Radi se slikajo z nami in nas prosijo za avtograme. Povabljen sem bil na različne televizijske in radijske oddaje, na katerih sem užival in mi ni bilo težko sodelovati.

Medijska pozornost me ne moti, saj je to delo igralca.

Ta film mi je prinesel veliko. Prijatelje, spomine, znanje, delo z znanimi igralci in mi uresničil sanje. Upam, da bom še kdaj dobil takšno priložnost.

David Trontelj, 7. razred, Osnovna šola Vodmat

Slovarček

Kasting je proces izbire igralcev za določeno vlogo v filmu, seriji, predstavi, televizijski seriji ali oglasu.

Styling je proces izbire ter kombiniranja oblačil, obutve in dodatkov.

Set je prizorišče, kjer poteka snemanje.

***

Želiš deliti svojo zgodbo z nami? Piši nam na urednistvo@casoris.si. Z veseljem jo bomo prebrali in objavili.