MajaLjudje smo se skozi evolucijo dolgo razvijali in se prilagajali okolju, v katerem smo se nahajali.
Okolje naših prednikov se je skozi tisočletja spreminjalo. Preživele so tiste človeške skupnosti, ki so se uspešno prilagodile spremembam.
Te spremembe so bile običajno postopne. Tudi selitve na nova območja, in s tem prilagajanje novim razmeram, se niso zgodile kar čez noč. Pogosto se je to dogajalo skozi mnoge generacije.
V tem času so se postopno prilagodili novim razmeram. To so bile lahko nove nevarnosti ali novi viri hrane.
Naši predniki, ki so poselili Evropo, so se tako na primer dobro prilagodili prebavljanju beljakovin v pšenici (poznamo jih pod imenom gluten) in mlečnega sladkorja (laktoza).
Gluten in laktoza pa sta problematična za del azijskih ljudstev, ki nimajo potrebnih encimov za njuno razgradnjo. Skozi zgodovino ju namreč niso uživali.
Ne glede na to, ali prihajamo iz ljudstev, ki dobro ali slabo prenašajo to in ono beljakovino ali sladkor, nam je vsem nekaj skupno. Izhajamo iz prednikov, ki so se morali prilagoditi pomanjkanju.
Vse skupnosti so vsaj občasno doživele obdobja hudega pomanjkanja hrane in tudi obdobja, ko je bilo hrane celo preveč.
Ko je hrane veliko, se naša telesa lahko spremenijo v skladišča energije. Ali po domače, takrat se zredimo.
To je bil v preteklosti koristen mehanizem, zaradi katerega smo kot vrsta sploh lahko preživeli. To skladišče je namreč tisto, ki pride prav v časih pomanjkanja.
Takole mimogrede: mnoge živali uporabljajo podobno metodo za preživetje. Kamele, na primer, svoje zaloge skladiščijo kar v grbi.
Prav tako so se naši predniki izjemno dobro izurili v prepoznavanju nevarnosti in priložnosti.
Tako kot mnoge živali se tudi mi instinktivno obrnemo v smer, v kateri zaznamo premikanje, ali v smer, od koder prihaja nepričakovan zvok.
To je našim prednikom omogočilo, da so hitro opazili plenilca, ki jih je ogrožal, ali plen, ki so ga lovili.
Prilagodili smo se temu, da nas privlačijo mnoge intenzivne barve, saj so bili različni sadeži pomemben del prehrane in glavni vir sladkorjev.
Delovanje naših teles se ne razlikuje dosti od tistega, ki so ga naši predniki razvili skozi evolucijo.
Korenito in izredno hitro pa se je spremenilo naše okolje. Izredno kalorična (presladka, premastna, preslana, močno industrijsko predelana) hrana je dostopna in zelo poceni. Naša telesa takšni nezdravi hrani niso prilagojena in zaradi tega se soočamo z epidemijo debelosti in epidemijo bolezni, ki jim rečemo civilizacijske bolezni.
Nista pa samo nezdrava hrana in pijača tisti, ki nam hudo škodujeta.
Tudi naša sodobna digitalna dieta je enako nezdrava kot hrana in pijača, ki jima tako zlahka podležemo.
Ker smo se razvili v okolju, kjer je bilo življenjskega pomena, da se osredotočimo na hitro premikanje, intenzivne barve in na druge dražljaje, ki zbudijo našo radovednost, smo lahke žrtve industrije, ki to zlorablja.
Pomisli na igrice, ki se jim kar ne moreš upreti. Pomisli na videe, ki jih kar ne moreš nehati gledati.
Pomisli na družbena omrežja, ki te priklenejo nase z neskončnim nizom objav. Pomisli na aplikacije, ki se jim posvetiš tisti hip, ko opozorijo nase.
Pomisli na vse tiste online reči, za katere se ti ta hip zdi, da ne moreš živeti brez njih …
Predvsem pa pomisli na to pisanje naslednjič, ko te bo ta fantastični svet spet kar posrkal vase.
Kdo bo takrat zmagal – ti ali korporacije, ki upravljajo z online svetom in želijo, da bi čim dlje ostali na njihovih platformah?
Tvoj čas je za njih denar.
Slovarček
Prebavni encimi so beljakovine, ki jih naše telo tvori za razgradnjo hrane.
Instinktivna reakcija (nagonski odziv) je naš prirojen odziv, ki ga ne upravljamo zavestno in sili človeka ali žival k določenemu ravnanju.
Korporacija je gospodarska organizacija, sestavljena iz več podjetij. Cilj združevanja je običajno večji zaslužek.
Nina
Sandra
Jan
