Erazem Valjavec je pri osemnajstih letih talentiran mladi kolesar in dijak 4. letnika mehatronike na Srednji tehniški šoli Šolskega centra Kranj.
Mnogi ga opisujejo kot slovensko vzhajajočo zvezdo.
Tekmuje v kategoriji U19 – to so starejši mladinci oziroma kolesarji, stari od šestnajst do devetnajst let.
Letos je bil njegov glavni cilj medalja ali uvrstitev med najboljših deset na svetovnem prvenstvu v Zürichu. Čeprav ga ni dosegel, je izjemno motiviran za naprej. »Leta razvoja se šele zares začenjajo,« pravi.
Kdaj si začel resneje trenirati kolesarstvo?
Letos.
Mislim, da moraš vse do kategorije U19 imeti kolesarstvo bolj kot ne le za zabavo in sprostitev.
Erazem Valjavec
Časi se spreminjajo. Iščejo vse več zelo mladih kolesarjev, ampak pri tem sploh ni vse v rezultatih. Bolj gledajo na način kolesarjevega dirkanja in na njegov značaj.
Kje si dobil navdih za kolesarjenje, zakaj je to tvoj šport?
Navdih sem dobil od očeta Tadeja. Bil je profesionalni kolesar, in ta šport mi je bil že od začetka všeč.
Kako je kolesariti na dolge razdalje? Kakšen napor je to zate?
To je velik užitek, saj res lahko uživam v lepih vzponih in še posebej v spustih.
Iskreno, med samo vožnjo ne razmišljam o naporu, ampak se poskušam osredotočiti na pravilno izvedbo treninga.
Kakšen je občutek ob etapni zmagi?
Občutki so nepopisni. Dobiš res lepo potrdilo, da ni bil ves trud zaman in da so bila vsa odrekanja vredna.
Kje se vidiš v svetovnem kolesarstvu čez pet let?
Vidim se v kolesarstvu; kako visoko, ne vem. Cilj je, da bi nekega dne osvojil dirko Pariz–Roubaix.
Kdo je tvoj kolesarski idol?
Imam več kolesarjev, ki so mi za vzor, ampak najbolj izstopata Tadej Pogačar in Remco Evenepoel.
Katera je bila tvoja najdaljša dirka?
Pariz–Roubaix, enodnevna kolesarska dirka po severni Franciji, ki poteka na trasi med Parizom in Roubaixom na belgijski meji.
Mi je pa izjemno všeč dirka E3, znana kot mala Flandrija.
Doslej zaradi poškodb še nisem imel priložnosti, da bi na omenjenih dirkah nastopil v najboljši formi.