Demokracija v šoli

S pozivanjem mladih k aktivnemu državljanstvu bomo v prihodnosti pričakali pozitivne spremembe na vseh področjih v naši državi in višjo volilno udeležbo.

Na Osnovni šoli Miška Kranjca v Ljubljani smo 4. junija 2019 organizirali zaključno sejo šolske skupnosti. Omenjeni dogodek je bil smiseln zaključek dvoletnega projekta Demokracija v šoli, ki predvideva vključevanje vseh otrok v soodločanje.

Pod okriljem našega projekta smo mladi izpostavili nekatere pomanjkljivosti trenutnega izobraževalnega sistema na državni in lokalni ravni.

Znotraj naše šole nam je marsikaj uspelo popraviti in izboljšati.

Sedaj OŠ Miška Kranjca vodi inovativen način dela, kjer so učenke in učenci uslišani.

Na šoli skupaj oblikujemo jedilnike, organiziramo seje in posvete, opravljamo analize ter izvajamo predavanja.

Še posebej smo ponosni na izvedbo delavnice o prvi pomoči in predavanja za preprečevanje kajenja. Prepričani smo, da bi ti dve vsebini morali postati del obveznega učnega načrta.

Učenke in učenci nas podpirajo in z nami sodelujejo. Na šoli se jasno zavedamo, da večjih sprememb ne moremo doseči brez sodelovanja ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, zavoda za šolstvo, državnega zbora in drugih pomembnih institucij, ki neposredno vplivajo na oblikovanje slovenskega šolskega sistema.

Na pobudo šolske skupnosti smo na šoli organizirali okroglo mizo s poslanci in smo jim predstavili pomembne pomanjkljivosti trenutnega šolskega sistema. Izpostavili smo:

• Računalniško opismenjevanje mora biti neposredno prisotno v slovenskih osnovnih šolah.
• Prva pomoč mora postati obvezna učna vsebina v učnih načrtih za biologijo v 8. razredu, saj sedanje generacije ne znajo pravilno ukrepati v nepredvidenih situacijah.
• Predavanje za preprečevanje kajenja je življenjsko nujna vsebina. V osnovnih šolah o posledicah kajenja skoraj ne govorijo, zato je še posebej pomembno, da bi morala vsaka šola enkrat na leto izvajati tovrstna predavanja za vse učenke in učence. S tem bomo lahko zagotovo znižali odstotek kadilcev v Sloveniji in rešili ogromno življenj.
• Nacionalno preverjanje znanja je v trenutni obliki nesmiselno, saj ne omogoča verodostojnih povratnih informacij in ga učenci ne jemljejo dovolj resno. Predlagamo ocenjevanje NPZ oziroma uvedbo neposrednega vpliva na vpis v srednje šole. S to reformo bo denar iz državnega proračuna za to preverjanja porabljen bolj smiselno.
• Ne podpiramo vključevanja staršev v učni proces. Menimo, da starši ne smejo posegati v strokovnost učiteljic in učiteljev. Trenutno starši na takšen način ovirajo učitelje in njihovo strokovno avtonomijo.
• Učenke in učenci nismo preobremenjeni. S peticijo staršev na to temo se ne strinjamo, kajti menimo, da bo dodatna razbremenitev učnih načrtov imela negativne učinke pri razgledanosti učenk in učencev. Podpiramo uvedbo praktičnih in življenjskih vsebin in nasprotujemo razbremenitvi šolskega programa. Prepričani smo, da mora biti šola na prvem mestu in da je učiteljski poklic poslanstvo, ki ga moramo spoštovati.

Poslanci so nam z veseljem prisluhnili in naše predloge večinoma podprli. Svoje delo smo na državni ravni nadaljevali na 29. Nacionalnem otroškem parlamentu, kjer sem kot predstavnik ljubljanske regije skupaj z drugimi predstavil naš projekt. K takšni obliki dela sem pozval poslance vseh slovenskih regij.

Prav tako pri projektu Demokracija v šoli izpostavljamo pomembno vlogo učiteljic/ev, ravnateljic/ev in drugih zaposlenih v šolah, ki morajo aktivno sodelovati z otroki. Brez njihove podpore na lokalni ravni ne bomo ničesar spremenili na državni ravni.

Na zaključni seji smo izpostavili vse naše ideje, predloge in zaključke. Ponosni smo na udeležbo vseh naših učenk in in učencev, učiteljev in drugih zaposlenih, saj se je dogodka udeležilo več kot 500 ljudi. Še posebej smo veseli, da so nas tokrat obiskali pomembni gostje in snemalna ekipa RTV Slovenija, ki je poskrbela za širjenje naših razmišljanj tudi na televizijski program.

Na dogodku so nas nagovorili in obiskali: minister za izobraževanje dr. Jernej Pikalo, predsednica Zveze prijateljev mladine Darja Groznik, vodja projektov MZPM Ljubljana Tanja Povšič, poslanec v evropskem parlamentu dr. Milan Brglez in poslanca Marko Pogačnik ter Primož Siter.

Vsi gostje so bili navdušeni in zadovoljni. Minister Pikalo se je strinjal z vsemi našimi predlogi in je poudaril pomembnost aktivnega državljanstva. Pozval nas je k posredovanju vseh naših zaključkov v pisni obliki, in to bomo storili v najkrajšem možnem času. Skupaj smo prepričani, da bodo lahko naši predlogi sooblikovali uravnoteženo belo knjigo o vzgoji in izobraževanju.

Mladi smo zelo pomembni in mladi oblikujemo sedanjost in prihodnost. Pozivam vse slovenske učence, dijake in študente, da so aktivni, inovativni, da predlagajo in spreminjajo. Z jamranjem in kritizerstvom ne bomo nikoli prišli do izboljšav. Le s sodelovanjem in medsebojnim spoštovanjem so pred nami odprta vsa vrata.

                          Simon Trussevich, 9. razred, OŠ Miška Kranjca, Ljubljana