Damijan Šinigoj: Bralcem sem želel predstaviti jamarstvo

Za Damijana Šinigoja, ki je med drugim tudi mladinski pisatelj, ste zagotovo že slišali, ali pa celo prebrali katero izmed njegovih knjig. Pogovarjala sva se o njegovih mladinskih romanih, Iskanje Eve ter Kjer veter spi.

Vaš zadnji mladinski roman z naslovom Kjer veter spi se med drugim osredotoča na jamarstvo in reševanje iz jam. Ali ste s to knjigo jamarstvo želeli približati mladim?

Definitivno ja. Jaz jamarstvo živim, sem vsak teden s korono pod zemljo (smeh), saj sem aktiven jamarski reševalec. Jamarstvo je bil v mojem primeru sicer hobi, saj je to raziskovanje podzemnih svetov, zdaj pa je že obsesija.

Nazadnje smo tri dni reševali iz jame in dvomim, da je to sploh kdo opazil. Tri dni smo »crkovali« v zelo komplicirani jami, kjer smo reševali ponesrečenca, in potem tega nihče ne opazi.

Seveda sem si o tem želel napisati knjigo, da bi jamarstvo približal vsem ostalim. Ne zato, da bi postali jamarji, ampak da jim predstavim svoje delo, saj o jamarjih ljudje ne vedo veliko in se o njih zelo malo govori. Čudno smo oblečeni, sprehajamo se po gozdu in nato izginemo pod zemljo, to je to.

Ampak če bi napisal samo knjigo o jamarstvu, bi s tem dosegel le jamarje, nikogar drugega. Napisati knjigo o tem sem si želel že nekaj let, potem pa sem dobil idejo: Če dva mladostnika spravim v nevarno situacijo, dobim pustolovko. Po tej ideji sem knjigo zelo hitro napisal. Zdi se mi, da mi je uspelo in sem vesel te knjige.

Sta romana Iskanje Eve ter Kjer veter spi na kakšen način povezana?

Iskanje Eve, moje prvo mladinsko delo, je bila res uspešnica in presenetilo me je, kako so jo otroci in mladina brali. Dobil sem ogromno povratnih informacij.

Za pisatelja je pomembno, da ve, kaj si bralci mislijo o knjigi.

Damijan Šinigoj

Tega pri odraslih ne doživiš, dobiš le kakšno strokovno kritiko. Veliko sem hodil po šolah, v obraz ti povejo vse. To je bila zame nova čudovita izkušnja, še posebej zato, ker jim je bila knjiga všeč, to je za pisatelja velika potrditev. Potem pa so vsi želeli Iskanje Eve 2. Napiši, napiši, železo se kuje, dokler je vroče, jaz pa nisem imel ideje.

Ves čas pa sem si nekako želel vplesti še jame. Knjiga ni izšla kar nekaj let, ker nisem mogel povezati jam ter junakov iz romana Iskanje Eve. Potem pa sem se odločil, da napišem povsem drugo knjigo, ki z Evo nima nobene veze, in je nastal Kjer veter spi.

Ali ste pri pisanju romanov kdaj koli naleteli na kakšen dvom, zadržek?

Pri romanu Iskanje Eve sem imel zadržek, če bi roman slučajno koga vzpodbudil k pobegu. Pisatelj mora biti odgovoren, zato sem v roman postavil kar nekaj dogodkov, ki opozarjajo na to, da je to nevarno.

Pri romanu Kjer veter spi pa je bilo drugo vprašanje, in sicer, če bi se kdo zaradi knjige slučajno zares odpravil v jame. V Sloveniji je 14.000 registriranih jam, večina neturističnih, v katere greš zlahka noter. Imel sem edino ta zadržek, saj moj namen ni bil spodbujati, temveč opozoriti.

Ali menite, da sta si junakinji Eva (iz knjige Iskanje Eve) in Irena (iz knjige Kjer veter spi) kaj podobni, ali imata kakšno skupno lastnost?

O tem nisem nikoli razmišljal, tako da ne vem.

Imate kakšno posebno sporočilo, ki bi ga radi predali otrokom ter mladim?

Nimam nobenega sporočila, saj dovolj sporočajo knjige. Če seveda sploh kaj (smeh).

Moje knjige naj zabavajo bralca. Če se pri tem kaj nauči, super, če se zabava, pa še toliko bolj super. Sporočilo knjige pa naj poišče vsak sam!

Damijan Šinigoj