ČasorisPrav vsakega vabim, da se preizkusi pri pobegu iz institucije. Pustolovščina se začne s klikom na srebrni pokal v sobi najstnice Eve.
Za sodelovanje pri projektu digitalne sobe pobega Escape room – Pobeg iz inštitucije sem se odločila, ker sem se želela naučiti več o hendikepiranih ljudeh.
Za projekt mi je povedala mami, saj dela s hendikepiranimi kot osebna asistentka.
Začeli smo maja in v skupini nas je bilo enajst. Imeli smo dve intenzivni delavnici za vikend.
Na prvi dvodnevni delavnici smo se veliko pogovarjali o hendikepiranih, kakšne besede uporabljati, da nismo žaljivi, kaj so institucije, kdo od slavnih ljudi je imel hendikep.
Moja mami dela kot osebna asistentka pri Eleni Pečarič, ki je aktivistka in se je borila za sprejem zakona o osebni asistenci.
Prav Elena pravi, da je v redu, če jih kličemo hendikepirani, saj je to boljše, kot da jim rečemo invalidi.
Če besedo invalid prevedeš v angleščino, to pomeni neveljaven in je žaljivo.
Veliko smo govorili o osebni asistenci, ki je ključ, da hendikepiranim ni treba živeti v ustanovi.
Ogledali smo si film z naslovom Crip Camp.
Udeleženci smo se preizkusili tudi v sobi pobega na prostem v Ljubljani.
Najprej smo hoteli obiskati sobo pobega, ki ni na ulici. Ampak potem tisti, ki so bili na vozičkih, ne bi mogli sodelovati, ker pri izdelavi teh sob niso pomislili nanje.
Naučila sem se, da oseba s hendikepom ni samostojna, če si sama ne more zavezati vezalk. Lahko pa je neodvisna. Osebnemu asistentu da navodila in ji on zaveže vezalko.
Asistent je podaljšek njene roke.
Čeprav sem že veliko vedela, sem zelo vesela, da sem se naučila še več o predsodkih ter razliki med neodvisnostjo in samostojnostjo.
Obstaja predsodek, za katerega želim, da izgine. Ljudje naj se nehajo obnašati nespoštljivo do oseb, ki imajo fizični hendikep, saj ne pomeni, da imajo tudi intelektualnega.
O tem smo se veliko pogovarjali na delavnicah, saj so imeli nekateri udeleženci hendikep in so povedali, kaj so grdega doživeli.
Na drugi dvodnevni delavnici pa smo po skupinah izdelovali sobo pobega. Vsak je dobil svojo zadolžitev.
Bilo je zabavno in veliko smo se smejali.
Predlagam, da rešite sobo pobega. Tako boste videli, kaj smo ustvarili, in se naučili kaj novega.
Vesela sem za to, kar smo ustvarili, saj vem, da je med ljudmi, ko vidijo hendikepirano osebo, veliko predsodkov.
Želim si, da bi se več ljudi zavedalo, da so osebe s hendikepom takšne, kot vsi ostali. To je tisto najpomembnejše, kar bi rada, da si zapomni vsak.
Neža Pivk, 9. razred, Osnovna šola 8 talcev Logatec
Slovarček
Hendikepirani so osebe z ovirami, denimo gibalno ovirane osebe.
***
Želiš deliti svojo zgodbo z nami? Piši nam na urednistvo@casoris.si. Z veseljem jo bomo prebrali in objavili.
Nina
Sandra
