Brez gibanja ni življenja – tudi za osebe z Downovim sindromom

Lep pozdrav vsem udeležencem našega smučarskega dneva.

Na ta lep sončen dan smo se zbrali v Kranjski gori, da obeležimo svetovni dan Downovega sindroma in predstavimo zanimiv pripomoček za učenje smučanja, ki je nastal ravno zaradi osebe z Downovim sindromom.

Ste med prvimi na svetu, ki ga boste lahko preizkušali.

Naj na kratko predstavim program.

Najprej bi prebral misli vodje centra za DS gospe Stanke Grubešič, ki se nam žal ni mogla pridružiti.

Center v Kranju je bil prvi center za osebe z DS, ki je začel izvajati zgodnjo obravnavo otrok z DS pred več kot 17 leti. Otroci so bili deležni dveh obravnav gibalne spodbude in specialno-pedagoške obravnave. Starši so bili prisotni na obravnavah, kjer so spoznavali nove metode dela in opazovali svojega otroka pri različnih aktivnostih. Dobili so tudi odgovore na mnoga vprašanja. Gibalna spodbuda je temelj za razvoj vseh ostalih sposobnosti. Vsak še najmanjši premik človekovega telesa je povezan s spoznavnimi funkcijami, s pomočjo katerih spoznavamo svet okoli sebe. Dokaz za to je tudi današnje srečanje, predstavitev nove metode učenja s skilerjem. Vse se zmore, če se hoče. Zato omogočimo čim več otrokom pravočasno zgodnjo obravnavo, ki odpira njim in njihovim staršem vrata v kakovostno življenje.

Stanka Grubešič

Hvala Stanki za te misli.

Rad bi vam zastavil eno vprašanje. Zakaj je danes, 21. 3., svetovni dan Downovega sindroma?

Kdo ve?

Nino, ali ti mogoče veš?

Z nami je tudi predstavnik Forda, ki ga prosim za par besed.

Sedaj bi predstavil skiler. Sestavljen je iz dveh delov, iz objemke, ki se pripne na čevelj, in vodil.

Po naših izkušnjah zelo olajša učenje smučanja učencu in učitelju.

Naj vam povem svojo izkušnjo. Na smučanje smo običajno šli z družino skupaj. Nino je počasneje napredoval in stalno zaostajal. Ati se je poglobil v zadevo in izumil to inovacijo. Tako da sem jaz smučal brez, Nino pa tri leta s pripomočkom.

Po treh letih je že dobro znal in ni več potreboval pripomočka. Na Tromeji sem doživel presenečenje, ko je Nino varno presmučal največjo strmino brez težav, mene pa je stisnilo od strahu in sem zaostal za njim.

S to inovacijo (skiler je bil nato vrsto let v garaži, potem ga je Ivan pred dvema letoma našel in ga začel izboljševati, op. urednice) sem zmagal na podjetniškem start-upu, ki ga organizira Ustvarjalnik pod vodstvom Matije Goljarja.

Zato se tudi veselim, da ga boste danes preizkusili.

Kako bo to videti, vam bo predstavila mama Sanja.

»Mame so otrokom, ki so že bili obuti v pancerje in na smučeh, pomagale nadeti pripomoček. Razporedili smo se v krog in začeli z vajami za razgibavanje in pravilno smučarsko držo.

Dve punčki sta na začetku jokali, ker ju je bilo strah stopiti na sneg. Med vajami sta se sprostili in nazadnje nista hoteli nehati,« je za Časoris povedala Ivanova mama Sanja, sicer športna pedagoginja.

»Potem smo se učili smučati v paru: mama in otrok. Vsa skupina je delala enako. Po vajah smo poskusili z drsenjem in ustavljanjem v plugu v pravilni drži. Zelo kmalu smo videli, da stvar šiba in da hitro napredujejo. Nejc je denimo že smučal, toda drugi otroci z Downovim sindromom so bili prvič na snegu. Nekateri so se lahko takoj bočno vzpenjali in spuščali in tudi takoj naredili zavoje. To je neverjetno, saj tudi drugi otroci tega vsi ne zmorejo takoj. Naši otroci pa so s pripomočkom to lahko naredili. Na koncu smo izpeljali še poligon in tekmovanje v slalomu. Na koncu je sledila razglasitev, ki jo je izpeljal Ivan,« je še razložila Sanja.

Sledi razglasitev zmagovalcev in podelitev nagrad. Na današnji dan, ki je tudi prvi spomladanski dan, imam za vas čisto posebna darilca, ki so jih pripravili moji sošolci.

Vsak zmagovalec dobi posebno bučko, v kateri so skrita semena, ki jih bo posadil v svojem lončku.

Po imenih bom poklical zmagovalce, darila vam bo predal Nino, ki vam bo tudi čestital.

Sedaj pa k sebi vabim zmagovalce: Simono, Zaro, Piko, Nejca, Timoteja in Tamaro.

Ker se bliža materinski dan, bo tudi vsaka mamica dobila semena, ki se skrivajo v papirnati sončnici. Posadila bo seme in zrasla bo čisto posebna prečudovita roža, ki bo potrebovala veliko nege in se bo vedno obračala proti soncu.

Zahvaljujem se še sponzorju Fordu za prevoz, režiserju Klemnu Berušu, fotografu Luki Bosmanu in smučarski šoli Bernik, moji družini in danes še posebej bratu Ninu. Vesel sem, da si moj brat.

Ivan Kaštrun, četrti letnik, Biotehniški center Naklo