MajaKaj misliš ti? Ali je inteligentna ali ni?
To vprašanje se morda sliši smešno, a znanstveniki in raziskovalci, ki se s tem ukvarjajo, pravijo, da nikakor ni. Pravijo, da se to področje že dolgo razvija, a da o pravi umetni inteligenci (AI – Artificial Inteligence) še ne moremo govoriti in da bi bil primernejši izraz »strojno učenje«.
Zakaj se o njej tako veliko piše in govori, če pa ni tako zelo inteligentna? O čem govorimo, ko govorimo o AI?
Raziskovalci, ki se pri nas ukvarjajo z njenim razvojem, so mi razložili, da se z inteligentnostjo AI v zadnjih letih ni zgodilo nič zares novega in da še vedno ni tako zelo inteligentna.
Nekaj pa je povsem drugače, kot je bilo nekaj let nazaj: strojno učenje za svoj »pouk« potrebuje zelo veliko podatkov, na katerih se lahko uči.
Zdaj je na internetu ogromno podatkov, med drugimi tudi ogromno podatkov o nas.
Ko govorimo o AI, govorimo predvsem o algoritmih, ki analizirajo zelo velike količine podatkov (Big Data). Tako se naučijo zelo dobro prepoznavati vzorce in tudi predvidevati, kaj sledi.
Kako to izgleda?
Imaš vročino in ne greš v šolo. Usedeš se za svoj računalnik in na internetu pogledaš video, na katerem hrček poganja kolo. Algoritem ti za tem ponudi še nekaj podobnih videov in ti pogledaš tri ali štiri.
Malo kasneje ti sošolec po mailu pošlje, kaj ste danes dobili za domačo nalogo, in ti mu napišeš, da si gledal video in da je bil hrček v prvem videu noro smešen.
Čez eno uro potegneš iz žepa svoj telefon in vidiš, da si dobil kup reklam za kletke in za hrano za hrčke. Vse prodajalne ti ponujajo spletno prodajo, potem pa opaziš, da je med njimi tudi ena, ki te vabi, da obiščeš njihovo trgovino z opremo za male živali, ki je čisto blizu tebe.
To je povsem enostaven primer, kjer zlahka ugotoviš, od kod vedo za tvojo zabavo s hrčki. Ker pa se podatki o nas ves čas zbirajo in preprodajajo, se nam običajno niti ne sanja, kaj vse nekdo na internetu ve o nas in za kaj bo to uporabil.
Mnogi se ne zavedamo, da na internetu delimo zelo veliko informacij o sebi, o svojih navadah, željah, strahovih, o svojih prijateljih in ljudeh, ki jih ne maramo. Objavljamo slike, videe, objavljamo, kaj kupujemo, kaj jemo, kaj imamo radi in kaj nas spravlja ob živce. Mnogi tudi pustimo, da nas »brezplačne« aplikacije na telefonih ves čas »zalezujejo« in da ves čas vedo, kje smo in kam gremo.
AI pa lahko celo iz načina, kako premikamo računalniško miško, ugotovi, če imamo kakšno bolezen, ki vpliva na gibanje. Ko pišemo sporočila v aplikacijah in na družbenih omrežjih, analizira, kako hitro pišemo, ali pri tem delamo napake, ali te napake popravimo. Iz tega lahko sklepa, kako je z našo inteligenco in izobrazbo.
AI je zaradi učenja na velikih količinah podatkov tudi zelo dobra v prepoznavanju obrazov; zna prepoznati naša čustva in naše razpoloženje …
Ali nas mora skrbeti zaradi te vohunske »inteligence«?
Da in ne.
Po eni strani ni dobro, da nekdo, ki ga sploh ne poznamo, ve prav vse o nas. Po drugi strani pa je vsak izmed nas le eden izmed mnogih, ki se je znašel »pod lupo« AI, in morda se tisti, ki te informacije kupujejo z namenom zlorabe, ne bodo spravili ravno na nas.
Dobra novica pa je, da se lahko izognemo temu, da smo povsem »prozorni«. Zavedati se moramo svojih digitalnih pravic in se tudi naučiti, kako lahko sami poskrbimo za več zasebnosti.
Več o tem pa prihodnjič.
Slovarček
Algoritem je zaporedje navodil, s katerimi opravimo nalogo ali rešimo problem. Ko v tem članku govorimo o algoritmih, govorimo o računalniških programih. Ti algoritmi običajno analizirajo podatke o uporabnikih interneta, jih razvrščajo v kategorije (jih profilirajo), predvidijo njihovo obnašanje in predvidevajo, kako je možno na to obnašanje vplivati.
Za razmislek
- Ali kdaj pomisliš, zakaj objavljaš, kar objavljaš?
- Ali kdaj pomisliš, kaj piše v pogojih uporabe, preden klikneš, da se z njimi strinjaš?
- Ali poznaš druge načine uporabe AI?
Časoris
Dora
Nina
