Časoris
Grozot druge svetovne vojne ne smemo ponoviti. Foto: Rebeka Košir, Maruša Šink, Mak Detela, Luka Bavdaž, Manca Gorjanc
Grozot druge svetovne vojne ne smemo ponoviti. Foto: Rebeka Košir, Maruša Šink, Mak Detela, Luka Bavdaž, Manca Gorjanc

80 let uživamo v svetovnem miru, naj tako tudi ostane

Po svetu se danes spominjamo 80. obletnice osvoboditve nacističnega koncentracijskega taborišča Auschwitz-Birkenau.

Odtlej vsako leto na ta dan obeležujemo svetovni dan spomina na žrtve holokavsta.

Na kranjski gimnaziji smo obletnico počastili že prejšnji teden. Organizirali smo izjemni dogodek ob odprtju dveh razstav, ki sta osvetlili trpljenje in grozote druge svetovne vojne.

Slovesnosti se je udeležil predsednik vlade dr. Robert Golob, ki je poudaril pomen ohranjanja spomina kot opomina prihodnjim generacijam.

Začela se je z odprtjem dveh razstav.

Prva je posvečena ukradenim otrokom, ki so jih med vojno skupaj z njihovimi družinami deportirali v Nemčijo.

Odrasle so kasneje poslali v nemška taborišča, otroke pa v prevzgojne zavode.

Pripravili smo jo v sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine Celje.

Druga razstava, ki so jo pripravili naši dijaki, pa je plod njihove lanske ekskurzije v Auschwitz.

Z njo so skušali ujeti bolečino in opominjati na grozote, ki jih prinaša vojna. Pri tem so arhivsko gradivo primerjali s svojimi posnetki in pismi iz taborišča, ki so si jih zamislili sami.

Po uvodnih nagovorih ravnatelja mag. Aljoša Brlogarja in izrednega člana SAZU prof. dr. Petra Vodopivca je predsednik vlade poudaril: »V življenju ni nič hujšega, kot da so otroci ločeni od svojih staršev.«

Voditelja dogodka sta nas spomnila na prvi obisk gimnazijcev v Auschwitzu pred trinajstimi leti, ki sta ga organizirala profesorica slovenščine Barbara Logar in profesor geografije Marjan Veber.

Obisk taborišča jih je pustil brez besed in globoko pretresel.

Še posebej močan vtis je nanje naredil prizor »znane« železniške postaje; simbol kraja, ki je bil za mnoge nekoč zadnja postaja njihovega življenja.

Posebno noto je dodal glasbeni nastop dijaka Domna Ostermana, ki je na harmoniki zaigral skladbo Lipa zelenela je.

Pesem je s svojo simboliko upanja in vztrajnosti občinstvu segla do srca.

Osrednji del dogodka sta zaznamovala gosta, ukradena otroka prof. dr. Janez Žmavc in gospod Vladimir Guna, ki sta delila pretresljivi osebni zgodbi.

Prof. dr. Žmavc je začel z opisom, kako so nacisti med nemško okupacijo Gorenjske in Štajerske otroke nasilno ločevali od staršev ter jih pošiljali v prevzgojne zavode ali nemške družine.

V taborišču je bil kot otrok izpostavljen nenehnim poskusom germanizacije, strogemu režimu in pomanjkanju osnovnih življenjskih potrebščin.

Podobno je doletelo gospoda Guno, ki je s težkim srcem opisal, kako so ga pri treh letih ločili od staršev.

Gospod Vladimir Guna in prof. dr. Janez Žmavc. Foto: Rebeka Košir, Maruša Šink, Mak Detela, Luka Bavdaž, Manca Gorjanc
Gospod Vladimir Guna in prof. dr. Janez Žmavc. Foto: Rebeka Košir, Maruša Šink, Mak Detela, Luka Bavdaž, Manca Gorjanc

S sestro so ga poslali v zavod v Nemčiji, medtem ko je njegova mati izgubila življenje v Auschwitzu.

Prenašanje teh zgodb na mlajše generacije je ključnega pomena za razumevanje zgodovine, je poudaril.

Celotna slovesnost je bila globoko ganljiv opomin na pomembnost ohranjanja spomina na preteklost.

Foto: Rebeka Košir, Maruša Šink, Mak Detela, Luka Bavdaž, Manca Gorjanc
Foto: Rebeka Košir, Maruša Šink, Mak Detela, Luka Bavdaž, Manca Gorjanc

Samo z ozaveščanjem o njej lahko gradimo svetlejšo, bolj sočutno in trajnostno prihodnost za vse generacije ter preprečimo, da bi se takšne grozote kadarkoli ponovile.

»Nikoli več!«

Dora Stepanović, 3. letnik, Gimnazija Kranj

Slovarček

Deportirati je prisilno preseliti koga v drug, oddaljen kraj, navadno kazensko.

Germanizacija je ponemčevanje; proces prilagajanja nemškemu načinu življenja in mišljenja.

Režim je s predpisi, pravili določen način življenja, ravnanja.

***

Želiš deliti svojo zgodbo z nami? Piši nam na urednistvo@casoris.si. Z veseljem jo bomo prebrali in objavili.

Podprite Časoris ozka pasica Časko

Časoris

V Časorisu s svojimi zapisi in razmišljanji gostujejo tudi otroci, učitelji, ravnatelji, strokovnjaki in starši.
V prispevkih je zapisano njihovo mnenje, ki ne izraža nujno stališč uredništva.

Vprašanje tedna

Podprite Časoris

Pomagajte nam ohraniti Časoris.
Brez vas ni nas.

SMS

Pošljite sms Casoris5 na 1919 in darujte 5 evrov.

ali

SMS

Pomagate nam lahko tudi na druge načine: z rednim mesečnim nakazilom, z bančno kartico ali prek PayPala.