Po svetu se danes spominjamo 80. obletnice osvoboditve nacističnega koncentracijskega taborišča Auschwitz-Birkenau.
Odtlej vsako leto na ta dan obeležujemo svetovni dan spomina na žrtve holokavsta.
Na kranjski gimnaziji smo obletnico počastili že prejšnji teden. Organizirali smo izjemni dogodek ob odprtju dveh razstav, ki sta osvetlili trpljenje in grozote druge svetovne vojne.
Premier dr. Robert Golob se je na Gimnaziji Kranj udeležil slovesnosti ob 80. obletnici osvoboditve Auschwitza z naslovom "In memoriam, slovenske žrtve holokavsta", kjer je bil slavnostni govornik. pic.twitter.com/DWBSrMfFGY
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) January 22, 2025
Slovesnosti se je udeležil predsednik vlade dr. Robert Golob, ki je poudaril pomen ohranjanja spomina kot opomina prihodnjim generacijam.
Začela se je z odprtjem dveh razstav.
Prva je posvečena ukradenim otrokom, ki so jih med vojno skupaj z njihovimi družinami deportirali v Nemčijo.
Odrasle so kasneje poslali v nemška taborišča, otroke pa v prevzgojne zavode.
Pripravili smo jo v sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine Celje.
Druga razstava, ki so jo pripravili naši dijaki, pa je plod njihove lanske ekskurzije v Auschwitz.
Z njo so skušali ujeti bolečino in opominjati na grozote, ki jih prinaša vojna. Pri tem so arhivsko gradivo primerjali s svojimi posnetki in pismi iz taborišča, ki so si jih zamislili sami.
Po uvodnih nagovorih ravnatelja mag. Aljoša Brlogarja in izrednega člana SAZU prof. dr. Petra Vodopivca je predsednik vlade poudaril: »V življenju ni nič hujšega, kot da so otroci ločeni od svojih staršev.«
Njegove besede »nikoli več« pa so močno odmevale kot opomin k varovanju miru in preprečevanju ponovitve takšnih grozot.
Voditelja dogodka sta nas spomnila na prvi obisk gimnazijcev v Auschwitzu pred trinajstimi leti, ki sta ga organizirala profesorica slovenščine Barbara Logar in profesor geografije Marjan Veber.
Obisk taborišča jih je pustil brez besed in globoko pretresel.
Še posebej močan vtis je nanje naredil prizor »znane« železniške postaje; simbol kraja, ki je bil za mnoge nekoč zadnja postaja njihovega življenja.
Posebno noto je dodal glasbeni nastop dijaka Domna Ostermana, ki je na harmoniki zaigral skladbo Lipa zelenela je.
Pesem je s svojo simboliko upanja in vztrajnosti občinstvu segla do srca.
Osrednji del dogodka sta zaznamovala gosta, ukradena otroka prof. dr. Janez Žmavc in gospod Vladimir Guna, ki sta delila pretresljivi osebni zgodbi.
Prof. dr. Žmavc je začel z opisom, kako so nacisti med nemško okupacijo Gorenjske in Štajerske otroke nasilno ločevali od staršev ter jih pošiljali v prevzgojne zavode ali nemške družine.
V taborišču je bil kot otrok izpostavljen nenehnim poskusom germanizacije, strogemu režimu in pomanjkanju osnovnih življenjskih potrebščin.
Poudaril je, da so morali otroci vsak dan premagovati lakoto in strah. Ob tem so bili prikrajšani za ljubezen in varnost domačega okolja.
Podobno je doletelo gospoda Guno, ki je s težkim srcem opisal, kako so ga pri treh letih ločili od staršev.

S sestro so ga poslali v zavod v Nemčiji, medtem ko je njegova mati izgubila življenje v Auschwitzu.
Nikoli nisem imel doma, ker so me stalno selili. Dom sem si ustvaril šele kasneje.
Vladimir Guna
Prenašanje teh zgodb na mlajše generacije je ključnega pomena za razumevanje zgodovine, je poudaril.
Sklenili smo z mislijo: »80 let je minilo od zadnje svetovne vojne, 80 let uživamo v svetovnem miru. Naj tako tudi ostane.«
Celotna slovesnost je bila globoko ganljiv opomin na pomembnost ohranjanja spomina na preteklost.

Samo z ozaveščanjem o njej lahko gradimo svetlejšo, bolj sočutno in trajnostno prihodnost za vse generacije ter preprečimo, da bi se takšne grozote kadarkoli ponovile.
»Nikoli več!«
Dora Stepanović, 3. letnik, Gimnazija Kranj
Slovarček
Deportirati je prisilno preseliti koga v drug, oddaljen kraj, navadno kazensko.
Germanizacija je ponemčevanje; proces prilagajanja nemškemu načinu življenja in mišljenja.
Režim je s predpisi, pravili določen način življenja, ravnanja.
***
Želiš deliti svojo zgodbo z nami? Piši nam na urednistvo@casoris.si. Z veseljem jo bomo prebrali in objavili.
