fbpx
Časoris
Aktualna vprašanja s področja vzgoje in izobraževanja 2019. Vir: Adobe Stock
Vir: Adobe Stock

Šola naj gradi na kreativnosti, inovativnosti, povezovanju

Minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo je v minulih dneh v intervjuju za Dnevnikov Objektiv spregovoril o aktualnih vprašanjih s področja vzgoje in izobraževanja. Izpostavljamo nekatere poudarke iz intervjuja.

O (pre)obremenjenosti otrok

Med nekaterimi starši prevladuje mnenje, da so otroci s šolo preobremenjeni. Na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport skušamo politike oblikovati na podlagi dejstev in podatkov, ne pa na podlagi mnenj, je izpostavil minister. Zato se v veliki meri zanašamo na študije, ki jih izvaja Pedagoški inštitut.

»V njihovi zadnji študiji, ki izhaja iz mednarodnih raziskav (TIMMS, PISA, PIRLS) in so jo predstavili nedavno, se je zelo jasno pokazalo, da so slovenski učenci po številu obveznih ur v spodnji tretjini primerljivih držav. Smo v isti skupini kot Finska, s katero se večina tako rada primerja. Tudi število dni pouka je v spodnji tretjini. Nad povprečjem pa so neobvezne izbirne vsebine. Pri teh se kažejo ambicije učencev in tudi staršev. Sam sistem torej nudi možnost dodatnih vsebin, odločitev otrok in staršev pa je, koliko si jih bodo naložili. Če si jih sami naložijo veliko, je nenavadno govoriti o preobremenjenosti.«

Več avtonomije pri pedagoškem delu

Minister dr. Pikalo se zavzema za več avtonomije pri pedagoškem delu.

»Odločitvam učiteljev mora biti prepuščeno, na kakšen način bodo otroke pripeljali do začrtanih ciljev. ‘Industrijskega’ načina poučevanja, v katerem je bil ključni cilj, da vsi znajo enako po enakem kopitu, v prihodnosti ne bo več. Vzpostaviti bo treba drugačne vzorce, katerih ključni namen ne bo v ubogljivosti in uniformiranosti znanja. V osredje bodo stopili kreativnost, inovativnost, povezovanje z drugimi. Temu bo moral slediti šolski sistem.«

Pisna ali digitalna gradiva?

»Resno vprašanje je, koliko pisnih gradiv še potrebujemo v tej dobi. Po drugi strani pa Slovenija po količini pisnih gradiv niti ni v vrhu primerljivih držav. Pisna gradiva še vedno potrebujemo, a jih dopolnjujemo z digitalnimi gradivi. Posebej pa je treba paziti, da tega ne počnemo v najzgodnejši fazi šolanja, saj je sistem grafomotorike pomemben. Otroci se morajo naučiti pisati z roko. V višjih razredih, ko sicer šolske torbe postajajo težje, pa se bo z uvajanjem digitalnih gradiv njihova teža znižala,« napoveduje minister.

Na področju digitalnih gradiv smo med evropskimi državami uvrščeni v sredini. Da bi zagotovili otrokom v vseh okoljih dostopnost do digitalnih vsebin, bi morali imeti ustrezno razvito infrastrukturo.

Zato ministrstvo nadaljuje projekt napeljave optičnih povezav do vseh slovenskih šol. Ustrezno je treba usposobiti tudi učitelje, saj morajo ti ustvariti pravo kombinacijo uporabe pisnih in interaktivnih gradiv.

O pomenu enake dostopnosti, enakih možnosti izobraževanja

Minister dr. Pikalo se zavzema, da vsaka šola v Sloveniji, ne glede na to, kje leži, ponuja enako kakovostno izobraževanje. V Sloveniji imamo zelo dobro mrežo javnih šol, ki so ustanovljene za vse in so dostopne vsem.

»Nekateri nam celo govorijo, da je mreža javnih šol pregosta. V mislih imajo podružnične šole. Vendar menimo, da je tako prav. Podružnične šole odražajo specifiko poselitve našega prostora.«

Ključ javne mreže je, da ima vsak, ne glede na to, kje živi, dostop do izobraževanja. Da ima vsak enake možnosti. 

O rangiranju šol 

Problem rangiranja šol minister dr. Pikalo vidi v tem, da se vedno razvrščajo po zgolj enem ali nekaj kriterijih.

»To pa ne odraža bogastva vsega dogajanja na šoli. Napačno bi bilo delati rang-lestvice, ne da bi pri tem upoštevali okoliščine, življenje na šoli, možnosti za raznovrstne dejavnosti. Akademski del uspeha, ki izhaja iz NPZ ali mature, odraža samo del življenja na šoli. Če bi že hoteli šole pravično rangirati, bi morali izdelati nekakšna kompozitna merila. To pa je seveda težko, saj je vsaka šola edinstvena. Pomembno je tudi socio-ekonomsko okolje, v katerega je šola umeščena. V študijah OECD imajo pogled na to kar dobro izdelan. Opozarjajo nas na primer na migrantska ozadja in na nižja socio-ekonomska ozadja učencev. Ta pomembno vplivajo na rezultate.«

Niz zakonodajnih sprememb v javni razpravi

V javni razpravi je kar nekaj zakonodajnih sprememb, na katere vas želimo opozoriti.

Tako je na E-demokraciji objavljen predlog sprememb Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki sledi ustavni odločbi o financiranju zasebnih šol.

Do 10. maja lahko podate pripombe k predlaganemu besedilu. 

Do 6. maja bosta v javni razpravi predloga sprememb zakonov s področja srednjega šolstva. Gre za predlog Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju ter za predlog Zakona o gimnazijah. Besedili obeh predlogov zakonov sta dostopni na E-demokraciji.

V javni obravnavi je tudi predlog Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, predvidoma v kratkem pa bomo objavili tudi predloga sprememb Zakona o vrtcih in Zakona o visokem šolstvu.

O vsebini vseh zakonodajnih sprememb poročamo na spletni strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.

Prijazno vabljeni k branju.

image_print
MIZŠ

MIZŠ

Novice z ministrstva za izobraževanje ekipa sodelavcev pripravlja posebej za bralce Časorisa.

Dodaj komentar

Pomagajte nam

Časoris je brezplačno na voljo vsem otrokom, pa tudi učiteljem in staršem, a ne nastaja brez stroškov.

Če vam je všeč, pomagajte, da bomo lahko še naprej ustvarjali kakovostne vsebine. Postanite Časorisov podpornik!

Pišite nam na donacije@casoris.si in posredovali vam bomo podatke za nakazilo na račun Zavoda Časoris.

Ali pa kliknite na spodnji gumb in vpišite željeni znesek.





Vreme

Ljubljana, Slovenija
Thunderstorms
16°C
 

Časoris je spletni časopis za radovedne otroke (in njihove starše ter učitelje). Pridruži se nam!

Sledi nam

Naj ti ne bo nerodno, pridruži se nam. V Časorisu smo radovedni, radi spoznavamo otroke in se veselimo novih bralk in bralcev.