fbpx
Časoris
Frankfurtski knjižni sejem je največji tovrstni sejem na svetu. Potekal bo hibridno in v manjšem obsegu. Na njem bo sodelovalo 1700 razstavljavcev iz 74 držav, v preteklosti jih je bilo 7500 iz 120 držav. Število obiskovalcev so omejili na 25.000 na dan. Fotografija je simbolična. Vir: Pixabay
Frankfurtski knjižni sejem je največji tovrstni sejem na svetu. Potekal bo hibridno in v manjšem obsegu. Na njem bo sodelovalo 1700 razstavljavcev iz 74 držav, v preteklosti jih je bilo 7500 iz 120 držav. Število obiskovalcev so omejili na 25.000 na dan. Fotografija je simbolična. Vir: Pixabay

Slovenija letos na frankfurtskem knjižnem sejmu s tremi dogodki

Življenje se počasi vrača v stare tirnice. Vedno več je dogodkov, ki se jih lahko spet udeležimo v živo.

Med njimi je tudi 73. mednarodni knjižni sejem, ki se bo nocoj odprl v Frankfurtu. Potekal bo pod geslom Dobrodošli nazaj v Frankfurtu. Vseeno bodo na njem nekatere omejitve, kot je izpolnjevanje pogoja PCT in omejevanje števila obiskovalcev.

Od jutri naprej bo odprt za strokovno, od petka pa tudi za splošno javnost. Obiskalo ga bo 300 avtorjev.

Letošnja častna gostja je Kanada, čez dve leti pa bo na vrsti Slovenija.

Vlada je projektu namenila 2,5 milijona evrov, vodi pa ga Javna agencija za knjigo.

Ta trenutno pripravlja izbor knjig in avtorjev, ki jih bodo predlagali nemškim založnikom. Predstavili jim bodo približno 100 del. Število slovenskih del, prevedenih v nemščino in angleščino, se bo do predstavitve predvidoma povečalo za 30 odstotkov na leto.

Za častno gostjo ima takšna predstavitev dvojni pomen: omogoča postavitev literature in kulture izbrane države na največjem knjižnem sejmu na svetu v središče pozornosti tako obiskovalcev kot medijev, vpliva pa tudi na knjižno industrijo te države.

Javna agencija za knjigo RS

Letos bomo imeli svojo stojnico in izvedli tri dogodke. Poleg tega bo naša agencija za knjigo organizirala srečanje založnikov otroške in mladinske literature.

Na sejmu sicer sodeluje sedem slovenskih založnikov.

Epidemija je ponekod po svetu zaprla knjigarne in knjižnice, vendar to na prodajo knjig in branost ni usodno vplivalo. V Nemčiji se je prodaja leposlovja lani v primerjavi z letom 2019 povečala za štiri odstotke. Prodaja po spletu se je povečala kar za petino.

Pri nas je lani prek spleta osem odstotkov anketiranih kupilo tiskane knjige, časopise, revije, kažejo podatki statističnega urada.

Za razmislek

  1. Ali imamo tudi v Sloveniji kakšen sejem?
  2. Katerega avtorja bi izbral, da nas predstavlja v Frankfurtu?
  3. Ali v koronačasih bereš več ali manj?

Sandra

Hanžič je novinarka, ki jo ob spremljanju vsakodnevnega dogajanja najbolj veselijo druženje s prijatelji, potovanja in sprehodi v naravo.

Vprašanje meseca

Vreme

Ljubljana, Slovenija
Mostly cloudy
0°C
 

Podprite Časoris

Pomagajte nam ohraniti Časoris.
Brez vas ni nas.

Pošljite sms Casoris5 na 1919 in darujte 5 evrov.

ali

Pomagajte prek PayPala. Uporabite lahko tudi bančno kartico.

Kako še lahko podprete Časoris?

Spletni arhiv Časorisa