fbpx
Časoris
Dr. Andreja Gomboc. Foto: Manca Juvan
Dr. Andreja Gomboc. Foto: Manca Juvan

Slavni berejo: dr. Andreja Gomboc

Dr. Andreja Gomboc je doktorica fizike, profesorica astronomije na Univerzi v Novi Gorici, urednica Portala v vesolje in predsednica Komisije za enake možnosti na področju znanosti.

Raziskuje najsilovitejše dogodke v vesolju, na primer raztrganja zvezd v bližini črnih lukenj, izbruhe sevanja gama in zlitja zvezd.

Pravi, da življenje najbrž ne obstaja samo na Zemlji. Čisto drugo vprašanje pa je, ali v vesolju živijo inteligentna bitja.

Drejček in trije Marsovčki. Vir: Karantanija/Bukla
Drejček in trije Marsovčki. Vir: Karantanija/Bukla

Živjo, Andreja, otroci te še ne poznamo tako dobro. Ta dr. pred tvojim imenom ne pomeni, da si zdravnica, saj nisi, ampak si znanstvenica. In to ne kakršnakoli znanstvenica! Ukvarjaš se z astronomijo. Z zvezdami. Med drugim urejaš Portal v vesolje. Tam lahko preberemo veliko zanimivega o vesolju. Zvezde in Marsovčki nas zelo zanimajo. Že zaradi Drejčka iz knjige Vida Pečjaka, zato nas zanima tudi, kdo si. Si že od malega vedela, da boš znanstvenica, ki bo raziskovala vesolje? 

Ne. Vesolje me je začelo zanimati šele v srednji šoli. 

Kako sploh poteka raziskovanje zvezd? Jih opazuješ tudi v naravi ali samo proučuješ z računalnikom? Kakšen je tvoj običajni delovnik?

V nasprotju s predstavami mnogih ljudi delamo astronomi večinoma čez dan: proučujemo posnetke vesolja in podatke, dobljene s teleskopi in sateliti, načrtujemo nadaljnja opazovanja, delamo računalniške simulacije. 

Kaj najraje počneš v prostem času? Greš kdaj na zrak? Morda na kakšen hrib, da si bližje zvezdam? 

Rada grem na sprehod, tudi na kak ne preveč visok hrib, da se razgibam, nadiham in zbistrim misli. Nočno nebo, posuto z zvezdami, Luno in planete z veseljem opazujem ob vsaki priložnosti – ob večernem sprehodu s psom, na počitnicah ob morju. Na počitnicah tudi zelo rada berem knjige.

Dr. Andreja Gomboc pri teleskopu VLT v Čilu. Vir: Osebni arhiv
Dr. Andreja Gomboc pri teleskopu VLT v Čilu. Vir: Osebni arhiv

Katera je bila tvoja najljubša knjiga, ko si bila otrok? Morda si raje listala enciklopedije?

Zelo rada sem brala, nisem pa imela najljubše knjige. Proti koncu osnovne šole sem uživala v kriminalkah in življenjepisih pomembnih ljudi (vladarjev, umetnikov). Moje zanimanje za astronomijo se je začelo z astronomsko revijo Čovjek i svemir in s knjigo Nebo in zvezde, ki je bila del zbirke ilustriranih enciklopedij.

Kaj pa tvoj najljubši literarni in/ali filmski lik? Kdo te je v otroštvu najbolj navdihoval? Pika Nogavička? Mary Poppins? Ali pa kar Drejček? Če bi lahko izbirala, bi bila … ? 

Nisem imela najljubšega lika. Tudi kasneje nisem imela vzornikov. Le ljudi, ki sem jih zelo spoštovala.

Otroci velikokrat slišimo, da je najbolj pomembno, da se imamo radi in da se spoštujemo. Kaj je zate najpomembnejša stvar na svetu?  

Poleg tega, da se imamo radi in da se spoštujemo (sami sebe in med sabo), je zelo pomembno, da »uporabljamo možgane«. S tem mislim dvoje: da se učimo, sprejemamo znanje, informacije in da o slišanem, prebranem, videnem tudi kritično razmislimo in po potrebi preverimo. Tako si gradimo široke in trdne temelje za samostojno razmišljanje. 

Sapramiška. Vir: Arhiv založbe MIš
Sapramiška. Vir: Arhiv založbe MIš

Tvoja otroka sta že velika, hči Tita je študentka, sin Maks devetošolec. Knjige izbirata sama, a ko si jima še ti brala, katere si jima najraje prebirala? 

Vse, kar jima je bilo všeč. Brali smo klasične pravljice, Sapramiško, Kosovirja na leteči žlici, Krtka …

Danes se zdi, da otroci manj beremo, pa tudi ti praviš, da ti za branje leposlovja zmanjkuje časa. Ali poznaš kakšen trik, ki bi pomagal, da bi več brali? Ali pa lahko tudi kako drugače odkrivamo skrivnosti življenja na tem planetu in v vesolju? 

Nove stvari lahko odkrivamo na veliko načinov – z opazovanjem sveta, preko računalnika … Branje je še vedno zelo pomembno. Poleg tega, da z branjem spoznavamo različne življenjske zgodbe in izkušnje, z njim bogatimo svoj besedni zaklad in načine izražanja. Danes se, tudi v znanosti, skoraj vse vrti okoli tega, da drugim povemo »svojo zgodbo« – kaj in kako smo odkrili, zakaj je to pomembno. Prvi korak pri tem, da se naučimo, kako dobro povedati svojo zgodbo, pa je, da preberemo veliko število drugih dobro napisanih zgodb. 

In čisto za konec – kako lahko postanemo fiziki in raziskovalci vesolja tudi mi? 

Fiziki lahko postanete s študijem fizike na fakulteti. Vesolje pa lahko odkrivate tudi sami, če se zazrete v nebo, s prostimi očmi ali daljnogledom, preberete kakšno astronomsko novico ali knjigo.

Osebna izkaznica

  • Rojena: 10. november 1969 (starost 50 let), Murska Sobota
  • Najljubša hrana: pizza
  • Najljubša pijača: voda
  • Naj glasba: rock
  • Naj knjiga: Kip Thorne: Black Holes and Time Warps (Kip Thorne: Črne luknje in časovna popačenja)
  • Naj prijatelj/prijateljica: Nataša
  • Najljubša igra iz otroštva: Zemljo krast

***

Rubriko Slavni berejo v Časorisu pripravljamo za revijo Ciciban. Poleg te vsak mesec v Cicibanu objavljamo tudi Časorisove novičke. Vabljeni k branju! 🙂

Sonja

Sonja

Merljak Zdovc je urednica Časorisa. Je zelo radovedna in rada spoznava ljudi in njihove zgodbe. Veliko piše in včasih posname tudi kakšen video. Vesela bo, če ji pišeš.

Podprite Časoris

Pomagajte nam ohraniti Časoris.
Brez vas ni nas.

Pošljite sms Casoris5 na 1919 in darujte 5 evrov.

ali

Pomagajte prek PayPala.

Zakaj podpreti Časoris?

Vreme

Ljubljana, Slovenija
Mostly cloudy
13°C
 

Časoris je spletni časopis za radovedne otroke (in njihove starše ter učitelje). Pridruži se nam!

Sledi nam

Naj ti ne bo nerodno, pridruži se nam. V Časorisu smo radovedni, radi spoznavamo otroke in se veselimo novih bralk in bralcev.