fbpx
Časoris
Planet. Vir: Unsplash
Vir: Unsplash

Skupnost informacij kot produkt pete industrijske revolucije

Doba, v kateri živimo po letu 1970, je prinesla v zgodovinski razvoj človeka obdobje pospešenega širjenja informacij; zatorej dobo informacij in podatkov. Globalno javnost, ki jo najrazličnejši vzvodi vključujejo v proces pretoka informacij, danes imenujemo informacijska družba. Informacijska družba je kot vsakič v zgodovini družbenoekonomska formacija. To pomeni, da jo po osnovah politične ekonomije sestavlja »družbenoekonomska baza, nad katero se dviguje družbenoekonomska nadgradnja«. Podatkom (kot osnovi informacijske družbe) je moč določiti kvantitativne značilnosti in jih potemtakem uvrstiti v kategorijo materialne produkcije. Prav tako vemo, da se v informacijski družbi s podatki trguje in jih producira. Dokažemo lahko, zakaj je trgovanje s podatki osnova celotne informacijske družbe. Družboslovna znanost je s pomočjo dialektičnih razvojnih zakonov družbe spoznala, kot je zapisal Karl Marx, »da način produkcije materialnega življenja določa socialni, politični in duhovni proces življenja nasploh«. Sedaj lahko razumemo ekonomsko plat informacijske družbe ter našo vpletenost v njo.

Bruno Šonc. Vir: http://mladiraziskovalci.scv.si/

V informacijski družbi primarni mediji nimajo več primata obveščanja javnosti. Prav tako niti niso več edino medijsko sredstvo za družbenopolitično delovanje.

Z napredkom tehnologije in pojavom digitalne revolucije se je znotraj informacijske družbe postopoma vzpostavila tako imenovana skupnost informacij, v kateri so družbenopolitične vloge akterjev medsebojno pomešane in nejasne. Členi te velike strukture smo lahko tudi mi sami. Kadarkoli smo kakorkoli dejavni na družbenih omrežjih, v medijih ali na forumih, aktivno oz. pasivno, prisostvujemo v skupnosti informacij. Zaradi široko dostopne in večinoma poenotene tehnologije lahko vsak člen te skupnosti obvešča, politično deluje, zavedno ali nehote zavaja.

Najbolj ključna značilnost skupnosti informacij je naslednja: družbena omrežja so v njej dohitela in izenačila tradicionalno vlogo tiskanih medijev. Ob tem je prišlo tudi do nekakšne zamenjave: mediji izven svojega poročanja vse več komentirajo, označujejo in delujejo na družbenih omrežjih, ki so bila dotlej namenjena splošni razpravi, posamezniki pa ustvarjajo, delijo in širijo vesti. A pravzaprav ni prišlo do zamenjave – mediji in posamezniki so se družbeno spojili v omrežjih, ki so njihove dotedanje družbene vloge povsem spremenila. Znašli smo se torej v široki globalni tvorbi, znotraj katere družbene vloge sploh niso več jasne in ločljive.

Informacijsko družbo lahko razumemo kot osrednjo družbeno obliko, skupnost informacij pa kot pojav znotraj nje. Posledice obstoja skupnosti informacij so več kot očitne; vse manjša branost tradicionalnih medijev in zmeraj bolj razpršeno ter raznoliko posvečanje medijskim vsebinam. Na drugi strani raven spoštljive razprave, politične korektnosti in verodostojnosti stalno pada.

Mlajše generacije zdaj lažje dostopajo do informacij. Splošna večja informiranost ne glede na starostno strukturo družbe je eden izmed pozitivnih vplivov delovanja informacijske družbe. Kot mlajši državljan te države posvečam veliko pozornosti predvsem informativnim medijskim vsebinam. Eden izmed pozitivnih predznakov digitalne revolucije je tudi nastajanje vse bolj in bolj specializiranih medijskih profilov (med drugim Časoris za mlade, posebne strokovne revije za določena področja itd.).

Kljub vsem plusom in široki dostopnosti je nastala velika eksistencialna zmeda, v kateri je skoraj nemogoče ločiti družbenopolitične vloge medijev in svobodnih posameznikov.

Eno izmed sodobnih poslanstev novinarskega poklica je neomajno ohranjanje primata, ki je vse do zdaj pomenil neodvisnost, kritičnost ter strokovnost.

Bruno Šonc, 2. letnik, Gimnazija Velenje

****

Prispevek objavljamo v globalnem tednu medijske pismenosti (#GlobalMIL2020), ki ga je Unesco pripravil med 24. in 31. oktobrom. V Časorisu se z objavami v seriji Zgodbe, ki jih ni v medijih, pridružujemo dogodkom, ki so jih ob tej priložnosti pripravili v različnih državah po svetu. Vabimo te, da nam sporočiš, kaj meniš o medijih in o tem, koliko pozornosti ti namenjajo.

Časoris

Časoris

V Časorisu s svojimi zapisi in razmišljanji gostujejo tudi otroci, učitelji, ravnatelji, strokovnjaki in starši.
V prispevkih je zapisano njihovo mnenje, ki ne izraža nujno stališč uredništva.

Časoris je spletni časopis za radovedne otroke (in njihove starše ter učitelje). Pridruži se nam!

Sledi nam

Naj ti ne bo nerodno, pridruži se nam. V Časorisu smo radovedni, radi spoznavamo otroke in se veselimo novih bralk in bralcev.