Orjaška črepaha. Vir. Wikimedia
Orjaška črepaha. Vir: Wikimedia

Senčniki za ogrožene želve

Facebooktwittergoogle_plus

Bo fantek ali punčka? To vprašanje sliši skoraj vsaka nosečnica.

Pri večini živih bitij obstajata dva spola. Ta je pri živalih pogosto določen s kromosomi, denimo z XY pri ljudeh in drugih sesalcih ter z ZW pri ptičih in nekaterih plazilcih.

V redkejših primerih spol določijo dejavniki okolja. Pri nekaterih ribah tako največja samica postane samec.

Pri določenih želvah, kot je orjaška črepaha, pa je spol mladička določen s temperaturo, pri kateri se valijo jajca. Pri višji temperaturi se razvijejo samice, pri nižji pa samci.

Zaradi segrevanja podnebja se v predelu Velikega koralnega grebena ob avstralski obali zato izvali kar 99 odstotkov samic.

Naravno je, da je v populaciji želv nekoliko več samic kot samcev. Biologe pa skrbi, da je razmerje med spoloma povsem porušeno, zato se bo njihovo število še bolj zmanjšalo. Orjaška črepaha že sodi na seznam ogroženih vrst.

Če bi želve lahko jajca odlagale v hladnejši pesek, bi se izvalilo več samcev. Znanstveniki zato menijo, da bi morali na obali postaviti senčnike. Z njimi bi lahko znižali temperaturo peska, v katerem gnezdijo želve.

 

Slovarček

Kromosom je sestavni del celičnega jedra. Sestavljajo ga velika molekula DNK in beljakovine. Človekove telesne celice vsebujejo 46 kromosomov.

Dejavniki okolja so vsa živa in neživa narava, ki vpliva na razvoj, vedenje in dejavnost živih bitij.

Vsa živa bitja ene vrste, ki istočasno živijo na nekem območju, imenujemo populacija.

 

Za razmislek

  1. Kaj še ogroža orjaško črepaho in nekatere druge vrste morskih želv?
  2. Je postavitev senčnikov, kot so predlagali znanstveniki, dobra rešitev?
  3. Zakaj nekatere živali med razvojem spremenijo spol?
Facebooktwittergoogle_plus
orjaška črepahaspolVeliki koralni grebenželve

Katja • 5. 2. 2018


Prejšnja objava

Naslednja objava

Dodaj odgovor