fbpx
Časoris
Rojstvo osončja. Vir: NRAO
Rojstvo osončja. Vir: NRAO

Rojstvo osončij

V puščavi Atacama v Čilu zre v nebo najboljši observatorij na svetu. Imenuje se ALMA (kratica za Atacama Large Millimeter/submillimeter Array).

Sestavlja ga 66 sprejemnikov, ki lahko na posebnih vozilih potujejo po puščavi. Astronomi z njimi raziskujejo prve zvezde in galaksije, ki so nastale pred milijardami let.

Nedavno so posneli 20 protoplanetarnih diskov. To so zvezde, ki jih obdajajo pasovi prahu in plina. Iz teh se bodo čez več milijonov let oblikovali planeti. Posneli so torej rojstvo osončja.

Fotografije bodo astronomom pomagale odgovoriti na pomembno vprašanje: kako nastanejo planeti?

Ko prašnati delci zrastejo do približno enega centimetra, zaradi gravitacijske sile običajno padejo na najbližjo zvezdo.

Kako je torej mogoče, da se to ne zgodi in ti kamenčki zrastejo do velikosti planeta?

Posnetki kažejo, da so kamenčki ujeti v goste obroče prahu. Ti jim nudijo varno zavetje, zato jih zvezde ne morejo posrkati vase.

Pred približno 4,5 milijarde let je bilo tudi naše Osončje podobno tem protoplanetarnim diskom.

Večina snovi se je nakopičila v središču in tako je nastalo naše Sonce. Preostala snov se je sploščila v disk, iz katerega je nastalo osem planetov in druga nebesna telesa.

Ko razmišljamo o nastanku Zemlje, se lahko vprašamo: je tudi takrat kdo opazoval nastajanje našega Osončja, kot to mi počnemo danes?

In še: bodo na katerem od planetov v nastajanju čez nekaj milijard let živela živa bitja, podobna nam?

Žal sta to vprašanji, na kateri ne bomo nikdar znali odgovoriti.

 

Slovarček

Galaksija je velikanski sestav zvezd, ostankov zvezd, plina, prahu in temne snovi. Znanstveniki ocenjujejo, da jih je v vesolju več kot 200 milijard. Mlečna cesta je galaksija, v kateri je naše Osončje.

 

Za razmislek

  1. Zakaj stoji observatorij prav v Atacami?
  2. Katera nebesna telesa še najdemo v našem Osončju?
  3. Te zanima raziskovanje vesolja?
image_print
Katja

Katja

Žerjavič je znanstvenica, ki želi otrokom približati svet znanosti.

Dodaj komentar

Pomagajte nam

Časoris je brezplačno na voljo vsem otrokom, pa tudi učiteljem in staršem, a ne nastaja brez stroškov.

Če vam je všeč, pomagajte, da bomo lahko še naprej ustvarjali kakovostne vsebine. Postanite Časorisov podpornik!

Pišite nam na donacije@casoris.si in posredovali vam bomo podatke za nakazilo na račun Zavoda Časoris.

Ali pa kliknite na spodnji gumb in vpišite željeni znesek.





Vreme

Ljubljana, Slovenija
Mostly cloudy
16°C
 

Časoris je spletni časopis za radovedne otroke (in njihove starše ter učitelje). Pridruži se nam!

Sledi nam

Naj ti ne bo nerodno, pridruži se nam. V Časorisu smo radovedni, radi spoznavamo otroke in se veselimo novih bralk in bralcev.