Časoris
Ribji praptič. Vir: Unvierza Yale.
Ribji praptič. Vir: Unvierza Yale.

Ribji praptič je grizel kot dinozaver in kljuval kot ptič

Pred 150 milijoni let je južni del Nemčije pokrivalo plitvo morje. Obdajalo je kopno, na katerem je živela svojevrstna žival.

Prvi ptič ali praptič je bil kot krokar velik dinozaver z dolgim koščenim repom in gobčkom, polnim zob. Imel je krila, njegovo telo pa je pokrivalo perje.

Še vedno ne vemo zagotovo, ali je lahko letel. Številnih drugih prilagoditev, zaradi katerih ptiči lahko frčijo po zraku, namreč ni imel.

Znanstveniki so nedavno ugotovili, da se zgolj z zamahovanjem s krili ni mogel dvigniti s tal, je pa lahko letel, ko je že bil enkrat v zraku. Verjetno je lahko letel le na kratke razdalje, podobno kot fazani in prepelice.

Približno 60 milijonov let kasneje je njegov dinozavrski bratranec ribji praptič iz Severne Amerike postal že dober letalec. Iz njegovih fosilnih ostankov, ki jih hranijo različni ameriški muzeji, so znanstveniki nedavno sestavili tridimenzionalni del lobanje in ugotovili, da je imel še eno značilnost ptičev: kljun.

Vrh njegovega gobčka je bil namreč brez zob in oblikovan v kljun, s katerim je lovil morske ribe. Notranji del čeljusti pa je bil prekrit z zobmi, s katerimi jih je grizel.

S kljunom, ki mu je služil kot nadomestna roka, si je lahko natančno očistil perje. Z njim je tudi kljuval in zagrabil ter držal različne predmete.

Ribji praptič je poleg zob ohranil še nekatere značilnosti dinozavrov, ki jih današnji ptiči nimajo več. Tako kot tiranozaver, ogromen plenilski dinozaver, je imel zelo močan ugriz.

Znanstveniki so zadovoljni z odkritjem. »Ta čudovita žival, ki prikazuje prehod od dinozavrov k ptičem, je bila ves čas pred našim nosom,« je bil navdušen Bhart-Anjan Bhullar, vodja ekipe raziskovalcev z Univerze Yale.

 

Za razmislek

  1. Naštej še nekaj telesnih prilagoditev ptičev, ki jim omogočajo letenje.
  2. Kaj pri ptičih namesto zob drobi hrano?
  3. Kaj vse lahko raziskovalci ugotovijo iz fosilnih ostankov živali in rastlin?
image_print
Katja

Katja

Žerjavič je znanstvenica, ki želi otrokom približati svet znanosti.

Dodaj komentar

Pomagajte nam

Časoris je brezplačno na voljo vsem otrokom, pa tudi učiteljem in staršem, a ne nastaja brez stroškov.

Če vam je všeč, pomagajte, da bomo lahko še naprej ustvarjali kakovostne vsebine. Postanite Časorisov podpornik!

Pišite nam na donacije@casoris.si in posredovali vam bomo podatke za nakazilo na račun Zavoda Časoris.

Ali pa kliknite na spodnji gumb in vpišite željeni znesek.





Vreme

Ljubljana, Slovenija
Mostly clear
-2°C
 

Časoris je spletni časopis za radovedne otroke (in njihove starše ter učitelje). Pridruži se nam!

Sledi nam

Naj ti ne bo nerodno, pridruži se nam. V Časorisu smo radovedni, radi spoznavamo otroke in se veselimo novih bralk in bralcev.