Prijateljstvo na daljavo

Ravno sem končala svoj dan pouka na daljavo. Stalno premeščanje med kanali te lahko res utrudi, vendar zdaj ob vseh teh protislovnih ukrepih res ne gre drugače. Zaradi pandemije nam je bila vzeta ena izmed naših osnovnih pravic, če ne celo potreb – potreba po socializaciji.

Vendar se mladi vseeno znajdemo. Poleg cele mavrice družbenih omrežij lahko zdaj za komunikacijo med sabo uporabljamo konferenčna orodja (Zoom in Teams). Čez dan nam sicer povzročajo »neznosne preglavice«, vendar so lahko v prostem času koristno orodje za ohranjanje stikov. Tako smo sicer na daljavi, a s sliko smo vseeno malo bližje.

Danes sem se odločila, da se bom prek Zooma povezala s svojo najboljšo prijateljico, ki je v fizični obliki nisem videla že od poletja. Zaradi prevelike geografske razdalje med nama se ne moreva večkrat srečati v živo. Zato se mi je zdela odlična ideja, da ji na mejl pošljem povabilo za Zoom srečanje, ki ga je z veseljem sprejela. Ko jo kot organizator srečanja sprejmem v sestanek, se mi kmalu čez cel ekran prikaže tisti pravokotnik z njeno podobo, ki je med najinimi pogovori na Whatsappu nimam.

Začeli sva s pregledom novosti v šoli in o trenutni situaciji, ki nas je spet zaklenila za puste štiri stene.

»Kmalu nam bodo odredili še čas za spanje in prepovedali prehajati iz sobe v sobo,« se je ironično pošalila moja prijateljica. Zdelo se nama je, da v tem času tudi šola izgublja eno izmed svojih pomembnih vlog, namreč socializacijo.

Saj vemo, da hodimo v šolo predvsem zato, da se učimo. Ampak vseeno so se v tem pandemičnem času prekinili spontani stiki s sošolci. Vidim jih le še prek ekrana, pa še to kot po možnosti zamrznjeno sliko njihovega obraza. Tudi njihov glas ni pristen – je le kot mehanski zven in odmev, ki je posledica slabe povezave.

Zdi se mi, da je ponovna vrnitev pandemije vplivala ne le na potek izobraževalnega procesa, ampak tudi na socializacijo. Človek je namreč socialno bitje in si želi stikov z ljudmi.

Anastazija Gračner, 2. letnik, Gimnazija Velenje

***

Želiš deliti svojo zgodbo iz domače učilnice z nami? Piši nam na urednik@casoris.si. Z veseljem jo bomo prebrali in objavili.