Ministrica na konferenci o prihodnosti visokega šolstva. Vir: MIZŠ
Vir: Mizš

Prihodnost visokega šolstva in šolska ura gibanja za zdravje otrok

Facebooktwittergoogle_plus

Konec maja je bila v Parizu ministrska konferenca evropskega visokošolskega prostora.

Slovensko delegacijo je vodila ministrica dr. Maja Makovec Brenčič. Ta konferenca se odvija vsaka tri leta. Evropski visokošolski prostor sestavlja 48 držav pa tudi pomembni deležniki, kot so Evropska študentska organizacija, Evropsko združenje univerz, Evropski register za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu, Evropska komisija, Svet Evrope in drugi.

Udeležence so prvi dan konference nagovorili evropski komisar za izobraževanje, kulturo, mlade in šport Tibor Navracsics, generalna direktorica Unesco Audrey Azoulay in predsednik francoske vlade Edouard Philippe.

Evropski komisar Navracsics je pohvalil napredek bolonjskega procesa v dvajsetih letih, zlasti pa vključevanje različnih deležnikov vanj. Opozoril je na pomen večje kompetentnosti in internacionalizacije visokega šolstva ter opozoril na prioritete EU v visokem šolstvu, ki so v skladu s Pariškim komunikejem, ki so ga sprejeli ministri.

Generalna direktorica Unesco Audrey Azoulay je opozorila na najpomembnejše dejavnosti Unesca na področju visokega šolstva, s poudarkom na Globalni konvenciji o priznavanju visokošolskih kvalifikacij, ki je v pripravi in bo prva globalna konvencija na področju visokega šolstva. Posebej je izpostavila prizadevanje Slovenije na področju odprtih učnih virov in spomnila na pomemben svetovni kongres o prosto dostopnih izobraževalnih virih, ki se je septembra odvijal v Ljubljani.

Predsedovanje skupini »Bologna follow up« je za obdobje do vključno 2020 od Francije prevzela Italija. Udeleženci konference so ob zaključku sprejeli Pariški komunike, v katerega so zapisali ključne usmeritve za razvoj visokošolskega prostora v prihodnjih treh letih. Zavzeli so se za več inovativnosti v poučevanju in učenju.

Ključne teme foruma ministrov glede temeljnih vrednot in vključenosti, na katerem je nastopila tudi ministrica dr. Makovec Brenčič, so bile večja dostopnost in večja zagotovitev uspešnega zaključka študija ter večja družbena odgovornost visokega šolstva.

Ministrica je izpostavila pomen vrednot, ki jih imamo kot posamezniki in kot del skupnosti, spomnila pa je tudi na odgovornost do mladih generacij, ki se usposabljajo za življenje. Hkrati je poudarila pomen avtonomije visokošolskega prostora in opozorila na odgovornost, ki jo ima visokošolski prostor do družbe.

Ministrice in ministri so na konferenci sprejeli tudi izjavo ob t. i. Bologna političnem forumu, v kateri so poudarili, da je potrebno evropski visokošolski prostor povezati z državami ostalega sveta. Sicer pa bo v visokem šolstvu potrebno tudi v prihodnje spodbujati kakovost in zavedanje o pomenu učenja in poučevanja. Pri tem je nujno krepiti inovativne metode ter nove strategije poučevanja, so se strinjali ministrice in ministri.

Šolska ura gibanja za zdravje otrok

V Bruslju so se konec maja srečali tudi ministri, pristojni za šport. Tokrat jih je nagovoril predsednik Evropske nogometne zveze Aleksander Čeferin, ki se je pred tem srečal z ministrico dr. Majo Makovec Brenčič.

Pozdravil je namero, da se v prizadevanjih za zdrav življenjski slog začne z novim šolskim letom na slovenskih osnovnih šolah poskusno uvajati ena šolska ura gibanja na dan.

Dr. Maja Makovec Brenčič in Aleksander Čeferin. Vir: MIZŠ

Dr. Maja Makovec Brenčič in Aleksander Čeferin. Vir: MIZŠ

 

image_print
Facebooktwittergoogle_plus
gibanješolavisoko šolstvo

MIZŠ • 30. 5. 2018


Prejšnja objava

Naslednja objava

Dodaj odgovor