fbpx
Časoris
Ključno je, da nas starši seznanjajo z mediji že od majhnih nog. S tem poskrbijo, da pridobimo sposobnost kritičnega mišljenja, ob mednarodnem dnevu otrok v medijih razmišlja devetošolka Žana Primc. Vir: Adobe Stock
Ključno je, da nas starši seznanjajo z mediji že od majhnih nog. S tem poskrbijo, da pridobimo sposobnost kritičnega mišljenja, ob mednarodnem dnevu otrok v medijih razmišlja devetošolka Žana Primc. Vir: Adobe Stock

Otroci v medijih ali zakaj mediji niso samo za odrasle

Otroci in mladi v primerjavi z odraslimi nismo vajeni spremljati medijev.

Bolj smo dovzetni za novice, ki pridejo do nas mimogrede, torej za objave na socialnih omrežjih, novice, ki jih slišimo med poslušanjem radia v avtu, ali tiste, ki jih izvemo od sošolcev v šoli.

Največkrat beremo spletne portale, kot sta 24ur in Siol, tiskane medije pa vse bolj zapostavljamo.

Priznam, tudi sama ne izstopam iz povprečja. Dnevnik običajno prelistam iz golega dolgčasa, v brskalnik pa odtipkam 24ur le, ko slišim, da se dogaja nekaj izrednega.

Za pomembne dogodke po svetu izvem, ko se z avtobusom peljem v šolo, saj takrat voznik na radiu posluša Jutranjo kroniko. Pozorno prisluhnem radijski napovedovalki, saj želim biti na tekočem z dogodki po svetu.

Toda to, da spremljanje medijev ni del naše, otroške, rutine, še ne pomeni, da nas dogajanje okoli nas ne zanima.

To, da spremljanje medijev ni del rutine otrok, še ne pomeni, da jih dogajanje okrog njih ne zanima, pravi Žana Primc, Junior ambasadorka Unicefa. Vir: Unicef
To, da spremljanje medijev ni del rutine otrok, še ne pomeni, da jih dogajanje okrog njih ne zanima, pravi Žana Primc, Junior ambasadorka Unicefa. Vir: Unicef

Odrasli si vse preveč zatiskajo oči, da so mediji del odraslega sveta in za otroški svet niso primerni. Toda mladi razumemo medijska sporočila veliko bolje, kot si odrasli predstavljajo.

Ključno je, da nas starši seznanjajo z mediji že od majhnih nog. S tem poskrbijo, da pridobimo sposobnost kritičnega mišljenja. To pomeni, da se naučimo razlikovati med pravimi in lažnimi ter pomembnimi in nepomembnimi informacijami.

Mediji se danes prilagajajo tudi otrokom, to denimo počneta Časoris in Infodrom. Toda tudi ostali mediji, ki so sicer namenjeni širši populaciji, ne samo otrokom, so za nas primerni – in z nekaj pogovora s starši razumljivi.

Ne želimo si, da bi medijske hiše postale le še en profil na Instagramu ali TikToku, da bi tako dosegle otroke in mlade. Med ponudniki zabavnih vsebin in informativnimi kanali, ki nas obveščajo o lepih, dobrih in tudi slabih, tragičnih dogodkih po svetu, mora biti razlika.

Si predstavljate, da bi bili obveščeni o prvem potrjenem primeru koronavirusa v Sloveniji prek zabavnega filmčka na TikToku? Mislim, da bi mediji močno izgubili na zaupanju.

Prepričana sem, da je vse težave, ki zadevajo državljane Slovenije in sveta, mogoče prevesti v otrokom prijazen jezik in jih prilagoditi naši starosti in stopnji razumevanja. Tako smo o dogodkih lahko informirani, zaradi česar si lahko ustvarimo in izrazimo mnenje.

Mednarodni dan otrok v medijih na pobudo Unicefa obeležujemo prvo nedeljo v marcu. Ta dan otroci dobimo priložnost, da stopimo v čevlje novinarjev, urednikov in radijskih napovedovalcev. S tem opozorimo nase kot na aktivne spremljevalce medijev.

Konec koncev otroci in mladostniki nismo le neme lutke, ki čakajo, da odrastejo, ampak smo soustvarjalci sedanjosti in prihodnosti. Želimo si, da so naši predlogi in ideje slišane in upoštevane.

Žana Primc, 9. razred, OŠ Šmartno, junior ambasadorka Unicefa

Zadnja sprememba 1. 3. 2020

Časoris

Časoris

V Časorisu s svojimi zapisi in razmišljanji gostujejo tudi otroci, učitelji, ravnatelji, strokovnjaki in starši.
V prispevkih je zapisano njihovo mnenje, ki ne izraža nujno stališč uredništva.

Časoris je spletni časopis za radovedne otroke (in njihove starše ter učitelje). Pridruži se nam!

Sledi nam

Naj ti ne bo nerodno, pridruži se nam. V Časorisu smo radovedni, radi spoznavamo otroke in se veselimo novih bralk in bralcev.