fbpx
Časoris
Otroci so zaradi epidemije v hudi stiski. Vir: Adobe Stock
Otroci so zaradi epidemije v hudi stiski. Vir: Adobe Stock

Otroci nosijo večje breme, kot si predstavljamo

Posledice večtedenskega ali celo večmesečnega omejevanja življenj otrok in mladostnikov so nepredstavljive, opozarjajo slovenski psihologi in pozivajo odločevalce, naj iščejo rešitve, v katerih bodo upoštevane potrebe otrok in mladostnikov. 

»Za zdravje in razvoj otrok in mladostnikov je izrednega pomena, da se v odločanju o ukrepih iščejo rešitve, ki bi omogočile vsaj delno prisotnost v šolah in vrtcih za vse otroke in mladostnike. To bi jim omogočilo dostop do pedagoškega procesa ter vseh ostalih koristi bivanja v šolski skupnosti,« je poudarjeno v pozivu, ki so ga podpisali predstavniki psihološke stroke in ga v začetku novembra poslali na naslove najpomembnejših odločevalcev.

Breme, ki ga v epidemiji nosijo otroci, je večje, kot si mislimo. To potrjujejo tudi rezultati raziskav.

Otroci in mladostniki oziroma njihovi starši, ki živijo v različnih okoljih, poročajo o težavah v psihosocialnem delovanju: občutkih osamljenosti, zaskrbljenosti, simptomih anksioznosti in depresivnosti, specifičnih strahovih, povezanih z zdravjem, smrtjo, ekonomskim položajem družine in šolanjem, razdražljivosti, motnjah spanja in teka, kronični utrujenosti.

Še posebej zaskrbljujoča so nekatera poročila o povečevanju samomorilnosti pri mladostnikih, opozarjajo psihologi.

Otroci in mladostniki lahko nase prevzemajo tudi strah, krivdo in odgovornost za obolevanje in smrt starejših ali drugače ranljivih družinskih članov, zato je zelo pomembna tudi pazljiva javna in družinska komunikacija o omejevalnih ukrepih.

Strokovnjaki so nanizali nekatere psihosocialne posledice dolgotrajnega omejevanja življenja otrok in mladostnikov:

  • poslabšanje kakovosti odnosov v družini
  • večje tveganje za nasilje v družini
  • negativni učinki večje uporabe elektronskih medijev
  • povečano tveganje za spletno nasilje in zlorabe
  • premalo proste igre in gibanja
  • manjša učinkovitost učenja
  • izključenost iz vrstniških skupin
  • pomanjkanje podpore odraslih izven družine
  • otežen dostop do svetovalnih služb in strokovne pomoči
  • otežen dostop do služb s področja duševnega zdravja
  • stresen povratek po daljši prekinitvi za otroke z razvojnimi motnjami

»Odločevalci bi morali upoštevati zdravje kot celoto, torej tudi duševno zdravje, opozarja dr. Mateja Hudoklin, klinična psihologinja iz Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše.

Če predolgo vztrajamo ob takšnih ukrepih, kot je šolanje na daljavo, in ne upoštevamo, kako pomembno je šolanje in druženje za zdrav razvoj otrok in mladostnikov, si dolgoročno kot družba delamo veliko škodo, pravi.

»Žal smo si kot družba uredili življenje tako, da družina že dolgo ni več tista, ki edina opravlja vzgojno vlogo in podpira zdrav razvoj otrok in mladostnikov,« pojasnjuje dr. Mateja Hudoklin. »Za zdrav razvoj in ohranjanje zdravja kot celote otroci potrebujejo ustrezne spodbude, ki jih v današnjem času dobijo predvsem v okviru šolanja.«

Romana

Romana

Dobnikar Šeruga rada potuje po vsem svetu. Spoznava nove kraje in ljudi in se vedno znova razveseli spoznanja, da smo prebivalci tega planeta zelo različni in vendar povsem enaki.

Časoris je spletni časopis za radovedne otroke (in njihove starše ter učitelje). Pridruži se nam!

Sledi nam

Naj ti ne bo nerodno, pridruži se nam. V Časorisu smo radovedni, radi spoznavamo otroke in se veselimo novih bralk in bralcev.