fbpx
Časoris
Pisanje preizkusa. Vir: Adobe Stock
Vir: Adobe Stock

Otroci berejo bolje, vendar manj radi

Že običajni šolski testi so pomembni, nacionalni in mednarodni preizkusi znanja pa so celo tako zelo pomembni, da o njih pišemo tudi mediji.

Po treh letih tako spet vemo, kako pismeni so slovenski petnajstletniki v primerjavi s tistimi iz drugih držav.

Rezultati raziskave Pisa 2018, ki primerja znanje in spretnosti petnajstletnih učencev in učenk v državah članicah Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) in državah partnericah, so pokazali, da so na vseh področjih testiranja uspešnejši od mednarodnega povprečja.

Raziskava, v kateri je sodelovalo kar 79 držav, je preverjala bralno, naravoslovno in matematično pismenost. Tokrat je bil poseben poudarek na bralni pismenosti.

A pismenost se kljub temu vsako leto manjša. Nacionalna koordinatorka raziskave PISA Klaudija Šterman Ivančič meni, da so bili testi tokrat drugačni, kar bi lahko razložilo slabše rezultate.

Pri bralni in naravoslovni pismenosti so se dekleta odrezala opazno bolje kot fantje, pri matematični pismenosti pa so oboji dosegli enake rezultate.

Zaskrbljujoči pa so rezultati na področju motivacije in počutja.

Učenke, predvsem pa učenci, vedno bolj neradi berejo. Branje se vse bolj zdi izguba časa in berejo samo, ko morajo.

Šolarji z učitelji slovenščine niso zadovoljni. V primerjavi z učenci iz drugih držav so zelo slabo ocenili njihovo podporo in obveščanje o napredku. Za njihovo navdušenje nad poučevanjem slovenščine pa so jim dali celo najslabšo oceno.

Inteligenca je za mnoge nekaj, česar ne morejo spremeniti oziroma na njej graditi. Slovenski učenci pa so tudi med tistimi v OECD, ki najmanj pogosto zaznavajo pozitivna čustva, kot sta ponos in radost. Tretjina jih je poročala, da se pogosto ali vedno počutijo žalostne, dobra polovica pa, da so pogosto ali vedno zaskrbljeni.

Za razmislek

  1. Zakaj mladi vse manj radi berejo?
  2. Kaj bi vrstnike navdušilo k branju?
  3. Zakaj je pomembno, da ne opustimo branja?
Vita

Vita

Maksl je pravljičarka, ki zna igrati violončelo in govori tri jezike. Na Fakulteti za družbene vede študira novinarstvo.

Dodaj komentar

Pomagajte otrokom

Časoris je brezplačno na voljo vsem otrokom, pa tudi učiteljem in staršem, a ne nastaja brez stroškov.

Če želite, nam lahko pomagate. Že en evro na mesec pomeni veliko razliko.

Podprite nas s simbolično naročnino.

Postanite pokrovitelj Časorisa!

Že z evrom na mesec pripomorete, da bodo otroci še naprej imeli svoj Časoris!

Pošljite sms CASORIS5 na 1919 in darujte 5 evrov.

Pišite nam na donacije@casoris.si in posredovali vam bomo podatke za nakazilo na račun Zavoda Časoris.

Ali kliknite na spodnji gumb in vpišite željeni znesek.




Vreme

Ljubljana, Slovenija
Sunny
17°C
 

Lažne novice in dezinformacije: Kaj moramo vedeti?

Časoris je spletni časopis za radovedne otroke (in njihove starše ter učitelje). Pridruži se nam!

Sledi nam

Naj ti ne bo nerodno, pridruži se nam. V Časorisu smo radovedni, radi spoznavamo otroke in se veselimo novih bralk in bralcev.