fbpx
Časoris
Odprtje razstave Joeja Valencica z naslovom Slovenci v ZDA in danes. Foto: Nik Jevšnik/STA
Odprtje razstave Joeja Valencica z naslovom Slovenci v ZDA in danes. Foto: Nik Jevšnik/STA

Ohranjanje maternega jezika in kulture po preselitvi v drugo državo

Če bi se preselili v drugo državo, ker bi tam dobili bolje plačano delovno mesto, kateri jezik bi govorili doma? Ja, slovensko, a ne, odgovori večina ljudi. Samoumevno.

Zelo ponosni smo na vse slovenske izseljence in njihove potomce, če po več desetletjih življenja v drugih državah, na drugih celinah še vedno govorijo slovensko. Še bolj smo ponosni, če slovenščino, slovenske običaje in kulturo – ki je zelo raznolika, odvisna od pokrajine, izobrazbe, prostočasnih dejavnosti ljudi – prenašajo naprej na svoje otroke in vnuke.

Odprtje razstave Joeja Valencica z naslovom Slovenci v ZDA in danes. Foto: Nik Jevšnik/STA
Odprtje razstave Joeja Valencica z naslovom Slovenci v ZDA in danes.

Devetega oktobra letos sem bila na odprtju razstave v Ljubljani v parku pred Arhivom Republike Slovenije.

Avtor Joe Valencic na plakatih, ki vabijo k ogledu še vse do konca marca, ponosno prikazuje dediščino slovenskih izseljencev iz začetka 20. stoletja: kulturni dom v Clevelandu, radijske oddaje, muzej slovensko-ameriške polke, festival kranjskih klobas, recepte za potico, ki gredo iz roda v rod, znane potomce in potomke (Amy Klobuchar, Sunita Williams, Joey Miskulin) ali na novo priseljene v ZDA iz Slovenije (Luka Dončič, Anže Kopitar, Melania Trump), (spletne) tečaje slovenščine, knjižne zbirke v slovenščini na univerzah in v mestih, kjer živi veliko Slovencev itd.

Po Evropi imamo iz Slovenije napotenih ali honoriranih več kot 30 učiteljic in učiteljev dopolnilnega pouka slovenščine, da se pri slovenskih izseljencih in njihovih potomcih ohranjata slovenski jezik in kultura: v Nemčiji 6, v Srbiji 5, v Bosni in Hercegovini 3.

Barbara Hanuš, ki poučuje dopolnilni pouk slovenščine v Banjaluki, Slatini in Prijedoru, organizira pouk v več skupinah za več kot 100 ljudi, od predšolskih otrok naprej.

3. Festival velikonočne potice na Otočcu. Foto: Rasto Božič/STA
3. Festival velikonočne potice na Otočcu. Foto: Rasto Božič/STA

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije, kontaktna oseba je Bronka Štraus, pa podpira tudi dopolnilni pouk maternih jezikov in kultur otrok priseljencev v Sloveniji. Odlično sodeluje z napotenima učiteljicama iz Makedonije in Hrvaške, pouk je organiziran po različnih šolah po Sloveniji v popoldanskem času.

Otroci, katerih materni jezik je bosanščina, albanščina, srbščina, ruščina, kitajščina, arabščina itd., so odvisni od prostovoljk, prijav na projekte, angažiranosti staršev, društev.

Kljub temu se število šol, ki podpirajo dopolnilni pouk maternih jezikov in kultur otrok priseljencev, in število jezikov, ki se poučujejo, z leti viša. In prav je tako.

Dobro postavljeni temelji v maternem jeziku omogočajo lažje, hitrejše učenje drugih jezikov. Mnogi otroci odraščajo v sestavljenih družinah, z dvema maternima jezikoma, v dveh kulturah. Ali več. Prav je, da ohranjajo oboje, vse troje. Raznolikost bogati.

Vsak med nami je ponosen na svoj jezik, svojo kulturo. Dobro poznavanje svoje kulture omogoča njeno ohranjanje in razvija radovednost, kakšne so druge kulture. Premagujemo, spoštujemo razlike in iščemo podobnosti, na katerih skupaj gradimo in skupaj soustvarjamo medkulturni svet. 

***

Dr. Marijanca Ajša Vižintin je zaposlena na Inštitutu za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU.

Izzivi medkulturnega sobivanja
ISA Institut

ISA Institut

Vsebine pripravljajo psihologinje dr. Tina Pirc, mag. Mateja Štirn, Mateja Dolinar in Katarina Kocbek, pa tudi številne strokovne sodelavke in sodelavci različnih projektov.

Prispevki nastajajo v okviru programa NEON – Varni brez nasilja, ki ga sofinancira Ministrstvo za zdravje, ali v okviru projekta »Izzivi medkulturnega sobivanja«, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.

Dodaj komentar

Pomagajte otrokom

Časoris je brezplačno na voljo vsem otrokom, pa tudi učiteljem in staršem, a ne nastaja brez stroškov.

Če želite, nam lahko pomagate. Že en evro na mesec pomeni veliko razliko.

Podprite nas s simbolično naročnino.

Postanite pokrovitelj Časorisa!

Že z evrom na mesec pripomorete, da bodo otroci še naprej imeli svoj Časoris!

Pišite nam na donacije@casoris.si in posredovali vam bomo podatke za nakazilo na račun Zavoda Časoris.

Ali kliknite na spodnji gumb in vpišite željeni znesek.




Vreme

Ljubljana, Slovenija
Cloudy
6°C
 

Lažne novice in dezinformacije: Kaj moramo vedeti?

Časoris je spletni časopis za radovedne otroke (in njihove starše ter učitelje). Pridruži se nam!

Sledi nam

Naj ti ne bo nerodno, pridruži se nam. V Časorisu smo radovedni, radi spoznavamo otroke in se veselimo novih bralk in bralcev.