Ilustracija: Eva Maler

Oda šoli in znanosti

Facebooktwittergoogle_plus

Ob koncu Tedna otroka in obenem v tednu, ko podeljujejo Nobelove nagrade najboljšim znanstvenikom, objavljamo pesem o šoli, ki jo je napisala šestošolka Eva Maler iz Radovljice.

In njeno razmišljanje o vzornici, znanstvenici Marie Curie, prvi ženski, ki je prejela Nobelovo nagrado za fiziko. Letošnja nagrajenka Donna Strickland je postala šele tretja ženska, ki je dobila to prestižno nagrado.

S srcem v šoli (na melodijo Ode radosti)

Naša šola ni edina na vsem širnem svetu tem,
a za nas zelo pomembna, saj gradi nam temelje.
Matematika, telovadba, naravoslovje, nemščina
po kitajsko in angleško in se ve slovenščina.

Sloveniji v čast in slavo šola naša ljubljena,
ko posluša, sliši, boža srca naša majcena.
Vsi drugačni, vsi enaki, a prav vsi nadarjeni,
al’ smo revni al’ bogati, na računu al’ drugje.

Ko nekoč čez pol stoletja s srcem v šoli zbrani spet
sreča, radost in ljubezen, ustvarjalnost in modrost,
tudi znanje, solidarnost, prav tako kot delo rok,
s takim ključem zagotovo vsemu stvarstvu bomo  vzor.

Marie Curie

Aristotela štejemo med največje osebnosti človeštva. Veljal je za merilo modrosti in znanja, vendar je verjel, da so ženske po naravi manjvredna bitja, da so barbari nižje vrste in da je suženjstvo pravično!!!

Le po zaslugi izjemnih žensk smo ženske danes enakopravne moškim in imamo iste pravice. Vsaj po zakonu in na žalost le v razvitem svetu.

Marie Curie je moja velika vzornica, saj je bila ena najpametnejših in najplemenitejših žensk tega sveta.

Verjela je v svoje sanje, zato ji je uspelo nemogoče. V času, ko ženskam še ni bilo dovoljeno študirati, se ji je s trdim delom uspelo vpisati na fakulteto v Parizu. Tam je spoznala ljubezen svojega življenja, znanstvenika Pierra. Postala je prva doktorica znanosti. Na šolskem dvorišču sta z možem iz stare lope naredila laboratorij, kjer sta preživela večino svojega času, tudi po rojstvu Irene in Eve, česar materi nikoli nista popolnoma odpustili. Po dolgotrajnem in mučnem raziskovanju ton in ton rude sta odkrila nekaj povsem novega. RADIOAKTIVNOST – Mariino odkritje in njena beseda, ki jo še vedno uporabljajo vsi znanstveniki.

In potem sta naletela na bleščeč črn kamen, ki je žarčil (seval) veliko močneje od vsega znanega. To je bila uranova ruda. Iz nje sta izločala elemente enega za drugim, dneve, mesece … in odkrila nov element: POLONIJ … Srečala sta se z novo uganko … poleg tega elementa je obstajalo nekaj še bolj radioaktivnega … in po štirih letih sta odkrila: RADIJ. Ta je postal pomembno sredstvo pri zdravljenju raka. Takrat se še niso zavedali nevarnosti radioaktivnega sevanja, zato so radij uporabljali vsevprek, tudi v kozmetiki in prehrambeni industriji. Marie in Pierre sta ga nosila kar v žepih in imela postavljenega na nočni omarici. Bolezen je bila cena, ki sta jo oba plačala za to.

Zakonca Curie sta dobila Nobelovo nagrado za fiziko, in tako je Marie postala prva ženska, ki jo je dobila. Po Pierrovi nesrečni smrti je dobila še Nobelovo nagrado za kemijo, za odkritje polonija in radija.

Bila je edina ženska med znanstveniki in znanstveni kolegi so se pogosto zaljubljali vanjo. A ženske in mediji so okrivili njo in proti njej izredno sovražno delovali na vse mogoče načine. Zaradi tega so ji želeli vzeti celo Nobelovo nagrado. Njej, ki je toliko naredila za ženske, za znanost  in za človeštvo! Ljubosumje ne pozna meja!

Še dobro, da jih tudi ljubezen ne, in ona je bila ljubezen. Kljub revščini, bolezni, izključenosti in dvema lačnima radovednima otrokoma  je ostala močna, plemenita, poštena in izjemna. Za Evo in Ireno, za znanost in za vse človeštvo.

Marie Curie je edina ženska, ki je dobila kar dve Nobelovi nagradi, in to celo za dve različni področji, kar je do danes uspelo le še dvema moškima. In ker je prav krivica največji pokazatelj resnice, se ji je Francija na koncu le oddolžila.

Je edina ženska, katere posmrtni ostanki so zakopani v Panteonu poleg njenega ljubega Pierra. In to le zaradi njenih zaslug! Pa čeprav sploh ni bila Francozinja in čeprav so jo ljubosumneži klicali tatica francoskih mož. In niti radija ni patentirala, ker je želela, da je dostopen prav vsem. V dobro vseh je zavrgla neizmerno bogastvo. Kot Nikola Tesla.

Nobelovo nagrado je kasneje dobila tudi njena hči Irena skupaj z možem in prav tako tudi Evin mož. Eva pa se je posvetila resnicoljubnemu novinarstvu.

Eva Maler, 6. razred, OŠ Antona Tomaža Linharta Radovljica

 

image_print
Facebooktwittergoogle_plus

Sonja • 7. 10. 2018


Prejšnja objava

Naslednja objava

Dodaj odgovor