fbpx
Časoris
Samostojno življenje invalidov, si želi tudi Maša. Vir: Osebni arhiv
Samostojno življenje invalidov, si želi tudi Maša. Vir: Osebni arhiv

O dekletu, ki se veseli življenja

Pred kratkim sem obiskala družino s štirimi otroki. Želela sem se pogovoriti z najstarejšo med njimi, Mašo.

Maša je zaradi težke nepravilnosti v razvoju hrbteničnih vretenc na invalidskem vozičku. V vsaki etaži njihove hiše stoji en invalidski voziček, po stopnicah pa se Maša spušča sama.

Končala je srednjo šolo, zdaj pa dneve preživlja v dnevnem centru socialnega podjetja Verjamem vate v Domžalah in pomaga v njihovi trgovinici. Opravlja blagajniške posle, če pa je tam premalo dela, se uči tudi ročnega in strojnega šivanja. V trgovinici namreč prodajajo rabljene stvari in iz starih oblačil delajo nova unikatna oblačila in druge uporabne predmete, kot so torbe, nahrbtniki in podobno.

Maša ima lepe spomine na šolo, če pozabimo na matematiko in tuje jezike. V službo rada hodi, no, ne ravno dobesedno, ker jo tja odpelje oče. Rada se druži s svojimi sodelavci, čeprav so fantje včasih malo preveč tečni. Rada posluša glasbo in najbolj se veseli novoletnega plesa, ki ga bodo imeli zaposleni v trgovinici in uporabniki dnevnega centra, peterica mladih ljudi s posebnimi potrebami. Pravzaprav imajo ples v njeni službi večkrat in Maša neznansko rada pleše. Na vozičku, seveda. Maša se veseli življenja in ga načrtuje.

Želi se osamosvojiti. Rada bi živela v bivalni skupnosti še z nekaj drugimi mladimi ljudmi s posebnimi potrebami. A v njeni bližini za zdaj še ni te možnosti. Izkušenj z bivalnimi skupnostmi pa je v Sloveniji že veliko in so dobre. Ljudem s telesno invalidnostjo ali motnjami v duševnem razvoju se tako omogoči, da je njihovo življenje normalno, kolikor je le mogoče. Potrebujejo sicer nekaj pomoči, a kar je za njih najpomembneje: vključeni so v družbo in z delom družbi prispevajo po svojih močeh.

Maša, uživaj na novoletnem plesu in širi svoj optimizem tudi na druge ljudi okrog sebe! Naj se ti čim prej izpolni želja po samostojnem življenju.

Pa srečno novo leto tebi, tvojim sodelavcem kot tudi bralcem Časorisa.

image_print
Tereza

Tereza

Žerdin, upokojena specialna pedagoginja in učiteljica, ki je v strokovnem štirinajstdnevniku Šolski razgledi devetindvajset let ustvarjala rubriko Kje vas in nas šola žuli, kolumne o šoli, učiteljih in starših odslej objavlja v Časorisu.

Dodaj komentar

Pomagajte nam

Časoris je brezplačno na voljo vsem otrokom, pa tudi učiteljem in staršem, a ne nastaja brez stroškov.

Če vam je všeč, pomagajte, da bomo lahko še naprej ustvarjali kakovostne vsebine. Postanite Časorisov podpornik!

Pišite nam na donacije@casoris.si in posredovali vam bomo podatke za nakazilo na račun Zavoda Časoris.

Ali pa kliknite na spodnji gumb in vpišite željeni znesek.





Vreme

Ljubljana, Slovenija
Clear
15°C
 

Časoris je spletni časopis za radovedne otroke (in njihove starše ter učitelje). Pridruži se nam!

Sledi nam

Naj ti ne bo nerodno, pridruži se nam. V Časorisu smo radovedni, radi spoznavamo otroke in se veselimo novih bralk in bralcev.