Se kdaj počutiš živčno, zaskrbljeno in negotovo? Te je strah, pa ne veš česa?
Takrat si pod stresom.
April je mesec zavedanja o stresu, zato je to priložnost, da o njem izveš kaj več.
Stres je normalen odziv misli, čustev in telesa na različne notranje ali zunanje dejavnike.
Zamujanje k pouku, konflikti s starši, šolska ocenjevanja, medvrstniško nasilje ali lastni dvomi: vse to so dejavniki, ki povzročajo napetosti.
Pravimo jim stresorji.

Mateja Štirn iz ISA instituta pojasnjuje, da so lahko zunanji, izhajajo iz okolja, lahko pa so tudi notranji.
Nekateri otroci dvomijo vase, ali imajo visoka pričakovanja, za katera ne vedo, ali jim bodo kos.
Mateja Štirn
Mnogi stres prepoznate, saj začutite razliko v lastnem počutju, toda zanj pogosto ne znate poiskati pravega vzroka.
Take težave mučijo tudi odrasle.
Pomembno je, da stres prepoznaš in ga poizkušaš ublažiti. Najboljši način obvladovanja stresa je pogovor.
Mateja Štirn
Pomembno pa je tudi, da se naučiš umiriti, preusmeriti pozornost in sprostiti misli.
Stres lahko postane problematičen, kadar se pojavlja neprekinjeno dlje časa, opozarja Mateja Hudoklin iz Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana.
Kadar otrok ne najde načinov, ki bi mu pomagali, potem se lahko pojavijo težave v duševnem zdravju, ki se lahko razvijajo in stopnjujejo tudi v motnje.
Mateja Hudoklin
Tako stalna zaskrbljenost lahko preraste v tesnobo ali potrtost v depresijo.
Posledica daljšega stresa so lahko tudi intenzivni čustveni izbruhi ali bolj izražene druge motnje (npr. ADHD).
Pomembno je, da si ne naložimo preveč stvari hkrati, da zaprosimo za pomoč, ko jo potrebujemo, in da svoj prosti čas namenjamo stvarem, ki jih radi počnemo.
Mateja Hudoklin
Tako se spočijemo in napolnimo naše baterije za nove izzive.
Za razmislek
- Katere stvari ti povzročajo negotovost?
- Kako se najlažje umiriš?
- Zakaj stres škoduje zdravju?
