SandraZgodovina je prepolna zločinov, ki so jih zaradi koristoljubja, prevzetnosti ali neumnosti zagrešili ljudje.
Tako pravi direktor Judovskega kulturnega centra Robert Waltl ob današnjem dnevu, ko se spominjamo holokavsta.
To je bil poskus uničenja judovskega naroda, ki se je zgodil pred skoraj osemdesetimi leti in ga uvrščamo med zločine proti človeštvu.
Takrat je izginila večina v Evropi živečih Judov, še posebej v Sloveniji. Pred drugo svetovno vojno jih je tu živelo okrog 1000, po maju 1945 le dobrih 100. Še ti so se kasneje večinoma odselili.
Waltl opozarja, da zlo izbruhne takoj, ko prenehamo govoriti o spoštovanju, zato moramo ves čas opominjati na vrednote strpnosti in neizključevanja.
Pregovor, da je zgodovina učiteljica življenja, jemljemo z vso resnostjo – da se ne bi nikdar prenehali učiti in da kot družba ne bi nikoli več dovolili takšnih mračnih in nečloveških dogodkov, kakršen je bil holokavst.
Robert Waltl
Danes pri nas delujeta dve judovski organizaciji: Judovska skupnost Slovenije in Liberalna judovska skupnost.
Slednja deluje znotraj Judovskega kulturnega centra, kjer se Judje srečujejo za praznike, skrbijo za ohranjanje kulturne dediščine in ustvarjajo živo kulturo.
Vsak september pripravijo festival Hiša strpnosti, na katerem predstavijo filme in gledališke predstave o zapostavljenih manjšinah in holokavstu. Mlade tako učijo o strpnosti in spoštovanju drugačnosti.
»Sovraštvo do manjšin je čutiti tudi danes, v družbi, ki se hvali, da je demokratična. S programom želimo javnost opozarjati na te teme. Zavedanje je ključno za pozitivne družbene spremembe,« razlaga Waltl.
Junija bodo odprli prenovljeno sinagogo in muzej s stalno razstavo Holokavst v Ljubljani.
Za osnovnošolce bodo v prihodnosti pripravili tudi predstavo o Dnevniku Anne Frank, danes pa je na sporedu predstava Judovski pes.
Za razmislek
- Katera umetniška dela o holokavstvu poznaš?
- Kje v Sloveniji je živelo največ Judov?
- Kako imenujemo tlakovce spomina, ki jih polagamo umrlim v spomin?
Mateja
