Devetega novembra je minilo trideset let od padca Berlinskega zidu.
A čeprav so se ga tiste noči leta 1989 nekateri lotili kar s krampi, zid v resnici ni padel. Nekaj metrov ga še danes stoji in je ena največjih turističnih znamenitosti v mestu!
Kaj se je takrat v resnici sploh zgodilo?
Tisto zgodovinsko noč so na široko odprli mejne prehode v zidu, ki je ločeval mesto kar osemindvajset let.
V naslednjih dneh se je dva milijona prebivalcev Vzhodnega Berlina pridružilo meščanom zahodnega dela mesta v praznovanju ponovne združitve mesta.
In zakaj so postavili zid sredi mesta?
Po koncu druge svetovne vojne je Nemčija razpadla na Zahodno in Vzhodno Nemčijo. Berlin, ki se je znašel na ozemlju Vzhodne Nemčije, so razdelili na vzhodni in zahodni del.
Ker je skozi Berlin odšlo v Zahodno Nemčijo kar 3,6 milijona Vzhodnih Nemcev, so vzhodnonemške oblasti 13. avgusta 1961 pričele graditi 168 kilometrov dolg zid, da bi ustavile ta beg.
Združeni Berlin je leta 1990 postal novo glavno mesto združene Nemčije. V njem danes odraščajo mladi, ki niso poznali zidu. Vseeno je pomembno, da ne pozabimo na čas razdeljene Evrope po drugi svetovni vojni. Berlinski zid je bil namreč le najbolj opazen del tako imenovane železne zavese, ki je ločevala različna politična sistema v Zahodni in Vzhodni Evropi in ljudem preprečevala, da bi preprosto potovali iz ene države v drugo.
Obletnica padca zidu je priložnost, da se spomnimo novih zidov v Makedoniji, na Madžarskem, v Izraelu in ZDA.
Zdaj jih oblasti ne gradijo zato, da bi preprečile odhod nezadovoljnih državljanov, temveč, da bi preprečile prihod nezaželenih beguncev in migrantov.
Padec Berlinskega zidu dokazuje, da želje ljudi po svobodnem gibanju ni mogoče zatirati v nedogled.
Za razmislek
- V katerem slovenskem mestu je Trg Evrope?
- Kje vse je potekala železna zavesa?
- Ali veš, da lahko življenje v času zidu izkusiš z aplikacijo Mau AR?