»Seveda morajo ženske zaslužiti manj kot moški. Šibkejše so in manjše, manj
inteligentne so. Morajo zaslužiti manj. To je vse.«
Te besede je minuli teden izrekel evropski poslanec Poljak Janusz Korwin Mikke.
To je storil le nekaj dni pred dnevom žena, mednarodnim praznikom, s katerim se spomnimo, da so se morale ženske boriti za svojo ekonomsko, politično in socialno enakopravnost. Pravic, ki jih imajo danes, v preteklosti niso imele. V mnogih državah je še vedno tako.
Na njegove besede so se ogorčeno odzvale številne ženske v Sloveniji in tujini.
»Pravice žensk bi morale biti samoumevne, a žal pogosto ni tako,« pravi ministrica za izobraževanje dr. Maja Makovec Brenčič.
Podprla je pobudo zoper sovražni govor, ki jo je pripravila dr. Lucija Čok; ta je bila prva rektorica na slovenski univerzi.
Lucija Čok je v njej evropske poslance pozvala, da podprejo boj proti sovražnemu govoru in diskriminaciji spolov. Posameznikom je treba onemogočiti, da še naprej širijo sovražnost, nestrpnost in ignoranco, ki ruši tradicijo evropskega humanizma.
V Sloveniji so ženske bolj enakopravne moškim kot v drugih državah. Lahko hodijo v službo, ker vedo, da so njihovi otroci medtem na varnem v vrtcu in v šoli. To je za mnoge zelo pomembno, saj se želijo izkazati v svojem poklicu.
Kljub temu pa ženske in moški še vedno niso v enakem položaju. Ženske zaradi materinstva za svoje delo v službi prejmejo manj denarja. Domače delo pa še vedno v večji meri opravljajo ženske.
Slovarček
Rektor vodi univerzo, torej najvišja vzgojno-izobraževalno in učno-znanstveno ustanovo.
Sovražni govor je izražanje mnenj, ki so uperjena proti določenim družbenim manjšinam.
Diskriminacija pomeni, da eni skupini ljudi priznavamo manj pravic.
Za razmislek
- Zakaj beseda, da so ženske manj inteligentne, veljajo za sovražni govor?
- Ali poznaš še kakšne primere sovražnega govora iz zgodovine?
- Zakaj je sovražni govor zelo nevaren?