MatejaVročinski valovi letos po svoji dolžini podirajo rekorde!
Visoke temperature vplivajo na naše počutje in vedenje ter povzročajo vročinski stres.
Občutimo ga vsi, še posebej pa starejši in bolni ter tisti, ki delajo na prostem. Izjema niso niti živali in rastline.
Zato je pomembno, da ravnaš temperaturam primerno!
Če si zunaj, se je najbolje zateči v hlad drevesnih krošenj in zelenih površin.
Zelene površine so nujne za kakovostno življenje v mestu.
Izboljšujejo počutje njegovih prebivalcev, zagotavljajo boljši zrak, blažijo hrup ter tudi visoke temperature.
Izjemno zmanjšujejo negativne učinke toplotnih otokov, zadržujejo padavine ter preprečujejo in blažijo poplave ob velikih nalivih.
Toplotni otok je pojav, ki nastane v večjih urbanih naseljih. Torej tam, kjer je pozidava zgoščena (parkirišča, ceste, visoki zidani objekti), ni pa prepiha niti zelenja.
Pozidane površine se čez dan močno segrejejo. Toploto nato še dolgo v noč oddajajo v okolico.
Rastline toplote ne vsrkavajo, zato se ne pregrevajo in svojo okolico ohranjajo hladnejšo.
Beton ima v primerjavi z vlažnimi tlemi tudi do šestkrat večjo toplotno prevodnost in skoraj dvakrat večjo toplotno kapaciteto.
Temperatura toplotnih otokov je tako lahko do 10 stopinj višja v primerjavi s temperaturo zraka v okolici.
V Ljubljani se proti hudi vročini borijo z visokimi pršilniki, ki so del zelene mestne infrastrukture.
A dolgoročna rešitev je sajenje dreves, zelenic ali postavitev zelenih streh.
Popolno zatočišče so med poletjem zato mestni parki ali bližnji gozd.
Še več nasvetov za boj z vročino pa vsako leto pripravi NIJZ.
Slovarček
Toplotna prevodnost nam pove, kako dobro neka snov prevaja toploto.
Toplotna kapaciteta je lastnost, ki se nanaša na količino toplotne energije, ki jo material lahko shrani.
Zelena streha je streha, pokrita z rastlinjem.
Za razmislek
- Koliko zelenja ima tvoje mesto?
- Kam se umakneš med vročino?
- Posledica česa je vedno hujša vročina?
Sandra
