RomanaŠe zadnja nedotaknjena ledena plošča na kanadskem severu je izgubila skoraj polovico svoje površine in se zrušila v morje.
»Nadpovprečne temperature zraka, vetrovi blizu obale in učinki odprtega morja so recept za odlom ledene plošče,« je dogodek na Twitterju komentirala kanadska služba za spremljanje stanja ledu (Canadian Ice Service).
Novica žal ni nepričakovana. Arktiko, območje med severnim tečajem in severnim tečajnikom, je tudi to poletje zajel vročinski val in po njej pustošijo številni gozdni požari. V sibirskem mestu Verhojansk so leta 1892 namerili najnižjo temperaturo na severni polobli, minus 68 stopinj Celzija. 20. junija letos pa so v do zdaj najhladnejšem naseljenem kraju na svetu zabeležili rekordno temperaturo: 38 stopinj Celzija. To je kar 18 stopinj več, kot je najvišja povprečna junijska dnevna temperatura.
Julija je bilo arktičnega morskega ledu najmanj v zadnjih 40 letih. Območje večnega ledu se zadnjih 30 let segreva dvakrat hitreje od globalnega povprečja. Naraščajoče temperature talijo arktični morski led. Odprta voda, ki pri tem nastane, pa vpije še več sončnih žarkov, kar še bolj ogreje Arktiko. In začaran krog je sklenjen.
A ne talijo se samo mogočne ledene plošče in ledeniki, topi se permafrost, trajno zamrznjena tla, v katerih se skrivajo tudi do sto tisoč let stari virusi in bakterije. Kaj bi se zgodilo, če bi se odmrznili povzročitelji kakšnih starih nalezljivih bolezni? Temu problemu v času pandemije novega koronavirusa znanstveniki namenjajo veliko pozornosti.
»Bakterije lahko preživijo dolgo časa, to je v znanstvenih krogih sprejeto dejstvo. Vprašanje je le, kako dolgo. Milijon let? Petsto tisoč let? Petdeset tisoč let?« se za Unearthed sprašuje virolog Jean Michel Claverie.
Če bo šlo tako naprej, na Arktiki leta 2050 ne bo več ledu.
Za razmislek
- Ali veš, zakaj tudi velika ledena gora lahko plava v morju?
- Ali veš, kako visoke temperature na Arktiki vplivajo na živalski in rastlinski svet?
- Ali imamo v Sloveniji ledenik?
Mateja
