Med epidemijo novega koronavirusa ste otroci izgubili skoraj vse možnosti za telesno dejavnost.
»To je najbolj prizadelo tiste, ki so bili pred epidemijo najbolj telesno dejavni in gibalno učinkoviti,« pravi dr. Gregor Starc s Fakultete za šport.
Vsak drugi otrok je imel po koncu epidemije povečan delež podkožnega maščevja. Delež otrok z debelostjo pa se je povečal za 20 odstotkov.
V povprečju je vsak izgubil 13 odstotkov gibalne učinkovitosti. Aerobna vzdržljivost, ki je najbolj povezana z zdravstvenim tveganjem in učno uspešnostjo, pa je v povprečju upadla za več kot 17 odstotkov.
Analiza meritev, ki so jih maja in junija izvedli na več kot sto osnovnih šolah, še kaže, da je delež otrok, sposobnih vrhunskih športnih dosežkov, najmanjši v zgodovini samostojne Slovenije.
»Kar dve tretjini otrok je bilo med epidemijo bolj telesno dejavnih kot pred njo. A vadba doma očitno ne more nadomestiti športa v šoli in vadbe v društvih, niti ne more poučevanje športa na daljavo nadomestiti ur športa v šoli.«
Naraščanje debelosti je bolj kot s prehrano povezano s telesno nedejavnostjo.
»Hrana je postala problem, ko je umanjkalo gibanje. Telesno dejavni otroci, ki so fit, namreč vnesejo dvakrat več kalorij, kot pa debeli otroci, ki se ne gibajo. To je enak fenomen kot pri športnikih, ki nenadoma prekinejo kariero. Praviloma se vsi zelo zredijo, ker se bistveno zmanjša količina porabljene energije, telo pa še vedno zahteva bogate porcije kalorij.«
Da bi se stvari izboljšale, bi morali otroci imeti na urniku vsak dan uro športa, hkrati obiskovati vadbo v društvih in uporabljati javna igrišča.
»Pri iskanju rešitev za zajezitev virusa bo potrebno najti rešitve, ki bodo ščitile ranljive skupine, a ne bodo škodile otrokom,« poudarja Gregor Starc.
Za razmislek
- Kako ti je uspevalo ohranjati kondicijo med korono?
- Kaj ti je takrat najbolj manjkalo?
- Ali opaziš pri sebi kakšne spremembe, ki so posledica korone?