Mnogi so že nekaj dni jezni in žalostni obenem.
Na predvečer dneva človekovih pravic je desetletna turška deklica poskušala prečkati mejo med Hrvaško in Slovenijo na reki Dragonji. Reševalci so jo utopljeno našli dva dni kasneje.
10. decembra politiki običajno veliko besed namenijo pravici do dostojnega življenja. A ta, kot kaže dogajanje ob Dragonji, velja le na papirju.
»Med prečkanjem deroče reke je deklico tok odtrgal od mame in nikoli več se ne bosta videli. Imenovala jo bom Aylin. Njena mama je s štirimi otroki iskala pot v dostojnejše in varnejše življenje v Evropi. A evropska migracijska politika je neizprosna, te poti pa ostajajo nedovoljene, nezakonite in zato nevarne, za mnoge tudi usodne. Tudi za Aylin,« pravi Katarina Bervar Sternad iz Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja.
Težava je tudi, da v državah, kot je Slovenija, prošnje takšnih družin za azil policija enostavno presliši, dodaja Katarina Bervar Sternad.

»Mnoge otroke vračajo na Hrvaško. Njihovi starši ne morejo povedati svoje zgodbe, tiste, zaradi katere so morali zapustiti svoje domove. Ne vem natančno, kakšna je zgodba Aylinine družine, a dom zapustijo le tisti, ki so v velikem strahu ali pomanjkanju.«
Civilna družba in nevladne organizacije evropske politike že več let pozivajo, naj uredijo zakonite in varne poti, ljudem omogočijo dostop do azilnih postopkov in te naredijo bolj človeške.
A za zdaj je vse zaman.
»Smrti zaradi nevarnih poti so postale stalnica, politika pa še vedno ne najde soglasja. Bo tudi smrt Aylin ostala le številka, ali se bo toliko dotaknila slovenskih odločevalcev, da se bo kaj spremenilo na bolje?« se sprašuje Katarina Bervar Sternad.
Za razmislek
- Zakaj ljudje bežijo?
- Koliko beguncev je v Sloveniji?
- Kakšna je razlika med begunci in migranti?
Za starše in učitelje
Kako govoriti o begunski krizi