SonjaKako lahko knjiga pomaga razumeti izkušnje beguncev?
To vprašanje so si zastavili udeleženci Debatne kavarne Zgodbe beguncev – realnost in fikcija na 34. Slovenskem knjižnem sejmu.
Mladinska pisateljica Janja Vidmar pravi, da se pripovedi iz knjig lahko dotaknejo bralcev, še posebej mladih. Zgodbe o beguncih v knjigah morda niso resnične, a temeljijo na resničnih dogodkih.
»Literatura mladim bralcem prinaša informacije o različnih načinih življenja.«
A to še ne pomeni, da zaradi knjig družba postane bolj občutljiva za stiske drugih.
Svojo prvo knjigo o beguncih, Princeska z napako, je napisala pred dvajsetimi leti, ko so v Slovenijo prišli begunci iz območja nekdanje Jugoslavije.
Zdaj, ob izidu knjige Črna vrana o begunki iz Sirije, z grenkobo ugotavlja, da kljub številnim knjigam o beguncih in begunstvu nismo strpnejši do ljudi, ki prihajajo k nam. Prej nasprotno.
»Strpnost, sočutnost in solidarnost so danes deležni posmeha,« meni pisateljica.
Tistim, ki pa bi vendarle radi pomagali, da bi družba postala bolj vključujoča, Franci Jazbec iz društva Odnos svetuje: »Pogovarjajmo se z begunci.« Zdaj se namreč večinoma samo pogovarjamo o njih. Prepričan je, da jih bomo tako bolje spoznali. In ko jih bomo bolje spoznali, jih bomo tudi lažje sprejeli.
Tako kot smo sprejeli tretjo sogovornico v debatni kavarni Saro Bevc Jonan. V Sloveniji živi že 15 let, tu se je poročila in se naučila slovensko, zdaj pa pomaga drugim beguncem, da se lažje vključijo v družbo.
»Čas je, da se začnemo prepoznavati kot prebivalci tega planeta, ne pa kot Slovenci ali na primer Avstrijci. Če bomo v prvi vrsti ljudje, bomo otrokom dali najboljši napotek pri njihovem odraščanju,« poudarja Janja Vidmar.
Za razmislek
- Ali poznaš še kakšno vrsto umetnosti, ki lahko pomaga razumeti drugega?
- Kako še lahko krepimo sočutje in strpnost?
- Kdo vse je lahko drugačen?
Mateja
