Otroci še ne morete voliti, lahko pa vseeno razmislite, koga bi volili, če bi lahko. In to morda poveste staršem.
Izbira je pisana. Politične stranke, ki bi se rade uvrstile v državni zbor, niso veliko govorile o otrocih. Niti o izobraževanju.
Toda iz njihovih predvolilnih nastopov smo lahko razbrali, kakšna so njihova prepričanja in vrednote. To pa je že dobra podlaga za odločitev.
Kakšno prihodnost si želimo? Takšno, kjer se spoštujemo, se sprejemamo in smo drug do drugega strpni?
Tudi v razredu in v šoli se bolje počutimo, če smo drug do drugega prijazni, mar ne?
Volilno pravico smo si morali nekoč izboriti. Dolgo časa so smeli voliti samo tisti, ki so imeli lastnino. Nato so dolgo časa lahko volili le moški. Zdaj lahko voli vsakdo, ki dopolni 18 let.
Kljub temu mnogi ne gredo na volišča. Menijo, da njihov glas ne more ničesar spremeniti.
Pa ni čisto tako.
Pravijo, da slabo vlado izberejo dobri ljudje, ki ne gredo na volitve.
Prav zato so se mladi vplivneži na pobudo Mladinskega sveta Slovenije odločili, da bodo vrstnike pozvali, naj se vendar odpravijo na volišče. Posneli so videospot, v katerem sporočajo: Manj poziraj, več participiraj!
»Če hočeš besedo imeti pri tem, v kakšni državi bomo mi vsi skupaj živeli čez par let, ja, potem ni dosti, da zbiraš tiste followerje na Instagramu; ni point v tem, da jih imaš več kot recimo predsednik države. Ti moraš sodelovati pri odločanju. In kako to narediš? Za začetek moraš iti volit,« pravi denimo Ciril Komotar.
Ker otroci še ne morete glasovati, pokažite spot staršem in jim naročite, naj v nedeljo le oddajo svoj glas.
Za razmislek
- Zakaj rečemo, da so volitve pravica in dolžnost?
- Ali v razredu volite predsednika razreda ali člane šolske skupnosti?
- Ti je pomembno, kdo te zastopa?