Vse več otrok iz Afrike samih beži v Evropo

V Evropo je lani zaradi vojne ali težkih razmer zbežalo veliko otrok.

Mnogi med njimi so prišli sami, brez atijev in mamic.

V organizaciji, ki skrbi za otroke, Unicef, ugotavljajo, da jih je v Italijo prek morja prispelo okoli 25.800. To je skoraj dvakrat toliko kot v letu 2015.

Sistem ne zagotavlja zaščite otrokom, ki se znajdejo sami v popolnoma neznanem okolju, pravi Lucio Melandri iz Unicefa in evropske države poziva, naj sodelujejo pri zagotavljanju pomoči.

Večina otrok brez spremstva je v Italijo prišlo iz štirih držav: Eritreje, Egipta, Gambije in Nigerije. Največ je bilo fantov, starih od 15 do 17 let, prihajajo pa tudi mlajši otroci in deklice.

V Grčijo, še eno od držav, v katero bežijo vsi, ki jih je vojna ali huda stiska pregnala od doma, otroci večinoma pridejo z družinami.

Unicef državam priporoča šest ukrepov za zaščito otrok na begu:

• Otroke je potrebno zaščititi pred izkoriščanjem in nasiljem.
• Otrok, ki zaprosijo za mednarodno zaščito, je treba pomagati.
• Družine morajo ostati skupaj.
• Vsi otroci morajo imeti možnost za šolanje in dostop do zdravnika.
• Prizadevati si je treba za reševanje razlogov, zaradi katerih so se otroci podali na pot.
• Spodbujati je potrebno ukrepe za boj proti ksenofobiji, diskriminaciji in marginalizaciji.

V Sloveniji otroke, ki so morali k nam pribežati, ponekod toplo sprejmejo, drugod ne želijo, da bi hodili v iste šole kot slovenski otroci.

V Mariboru so ravnatelju, ki je na šolo sprejel štiri otroke iz Sirije, prerezali gume na avtu.

Slovarček

Ksenofobija je pretiran strah pred tujci.

Diskriminacija pomeni neenako obravnavanje.

Marginalizacija pomeni izključenost iz večinske družbe.

Za razmislek

1. Kakšno pomoč potrebujejo otroci?
2. Kako bi jim ti pomagal?
3. Kdo pomaga tebi?