Dan Zemlje praznuje okroglo obletnico. V več kot 190 državah ga praznujemo že 50 let, toda letos bo slavje zaradi pandemije novega koronavirusa prvič digitalno.
Številni slavni glasbeniki in govorniki pozivajo svetovne voditelje, da prisluhnejo znanosti, ki ponuja rešitve za okoljske spremembe. In prebivalcem, ki pričakujejo aktivne ukrepe v boju proti globalnemu segrevanju.

Dan Zemlje je namenjen temu, da se vsaj enkrat na leto spomnimo, da je Zemlja ena sama in da jo zato moramo čuvati.
Zemlja je v primerjavi z nami zelo stara. Po ocenah znanstvenikov naj bi nastala pred štirimi milijardami let in pol. V tem času se je na njenem obličju po trenutnih ocenah izoblikovalo skoraj devet milijonov živalskih in rastlinskih vrst.
Ali veš, da smo jih do danes opisali le malo več kot milijon?
Večina jih živi v oceanih. Za številne nam zmanjkuje časa, saj hitro izumirajo in morda bodo izginile, še preden jih bodo znanstveniki uspeli opisati.

Tema letošnjega dne Zemlje so podnebni ukrepi.
Statistični pregled izpustov toplogrednih plinov kaže, da je njihova količina tesno povezana z gospodarstvom.
Do leta 2014, ko se je končala zadnja gospodarska kriza, so se v celotni Evropski uniji izpusti toplogrednih plinov zmanjševali. Nato je prišlo obdobje gospodarske rasti in vrednosti so spet začele naraščati.
Do podobnega pojava je prišlo tudi zdaj, v času karantene zaradi epidemije novega koronavirusa. Vremenski sateliti so posneli očitno zmanjšanje dušikovega monoksida v ozračju v primerjavi z lanskim letom.
Slovarček
Toplogredni plini v ozračju so zlasti ogljikov dioksid, ozon, dušikov oksid, vodna para, ki prepušča kratkovalovno sončevo sevanje do površine Zemlje, absorbirajo pa velik del infrardečega sevanja Zemlje, kar povzroča segrevanje spodnjih plasti ozračja.
Za razmislek
- Kako zmanjšuješ onesnaževanje okolja?
- Katere ukrepe bi sprejela za ohranjanje narave?
- Kakšno torto bi spekel za Zemljin dan?