Referendumski dan ni prinesel presenečenj.
Po več kot 99 odstotkih preštetih glasov je jasno: večina volivcev je glasovala za zakone, ki jih je sprejela vlada.
To so zakoni o RTV Sloveniji, dolgotrajni oskrbi in organiziranosti vlade.
zakon o | za (%) | proti (%) | udeležba (%) |
RTV Slovenija | 62,73 | 37,27 | 41,99 |
dolgotrajni oskrbi | 62,16 | 37,84 | 41,88 |
vladi | 56,58 | 43,42 | 41,87 |
Končni podatki bodo sicer znani v prihodnjih dneh. Danes bodo prispele glasovnice po pošti iz Slovenije, iz tujine pa jih pričakujejo do 5. decembra.
Državna volilna komisija bo rezultate uradno potrdila sredi januarja.
Potem ko bodo zakoni razglašeni, se bodo predlagatelji referendumov najbrž obrnili na ustavno sodišče.
Pri zakonu o RTV Slovenija namreč nekateri pravniki opozarjajo, da bi lahko bila določba, po kateri bi takoj zamenjali šefe, torej tiste, ki vodijo ustanovo, v nasprotju z ustavo. To je najvišji pravni akt v Sloveniji.
Kaj se bo zdaj spremenilo?
Najmanj sprememb bodo državljani občutili pri dolgotrajni oskrbi, saj večina zakonskih določb še ni zaživela. Morala bi po novem letu, a so udeleženci referenduma to včeraj s svojim glasom zamaknili za eno leto.
To je bila za marsikoga že tretja zaporedna nedelja, ko je odšel na volišče. Nekateri bodo na pot morali še to nedeljo, ko bo potekal drugi krog lokalnih volitev.
Na njih bodo župana dobili še v 47 občinah, kjer nihče od kandidatov v prvem krogu ni dobil večine glasov.
Slovarček
Ustavna presoja oziroma zahteva za presojo ustavnosti in zakonitosti je pobuda, ki jo lahko upravičenci vložijo na ustavno sodišče, to pa nato presodi, ali je nek pravni akt v skladu z ustavo.
Za razmislek
- Kateri referendum smo imeli lani?
- Zakaj je na referendumih ponavadi nizka udeležba?
- Na kakšne načine še lahko sodelujemo pri političnih odločitvah?