SonjaTretješolka Zarja in njena mama Romana Zajec sta bili veseli, da so se šole znova odprle. A hkrati sta bili tudi malček žalostni, da se je čas, ko sta lahko polna dva meseca preživeli povsem skupaj, zaključil. Zanj sta hvaležni, saj sta se znova močno povezali, skupaj sta uživali in imeli čas druga za drugo.
Zarja se je prvi dan šole razveselila druženja s sošolkami in sošolci pa tudi srečanja z razredničarko. Romana je bila vesela, da ima spet čas za delo, saj ji ni bilo lahko kombinirati delovnih obveznosti s šolo na daljavo.
»Glede povratka v šolo nisva bili zaskrbljeni, saj so nas dobro informirali in nam zagotovili, da bodo ravnali v skladu s priporočili in poskrbeli poleg zdravja tudi za dobro počutje otrok,« pravi Romana Zajec.
Priporočila strokovnjakov so ravnateljem sicer povzročila veliko preglavic.
»Priporočila, nasveti in »odsveti«, ki smo jih prejeli od pristojnih institucij, nas silijo v neživljenjske in za otroke neustrezne ukrepe, za nas so na meji nemogočega. Ponovno snidenje otrok tako ni bilo igrivo srečanje prijateljev, ki bi se lahko objeli in se predali tako zelo pogrešanemu druženju in igri,« pripoveduje Đulijana Juričić, ravnateljica OŠ Trnovo.
Najtežje pa ji je bilo sprejeti dejstvo, da se v šolo ne vračajo vsi.
»Vsi učenci potrebujejo šolsko okolje, že zaradi socialnih stikov, pa tudi zato, ker to nudi vsaj približno enakovredne možnosti za učenje. Pred odprtjem šol sem srečala dva učenca, eden je v drugem in drugi v petem razredu. Mlajši se je zelo veselil vrnitve v šolo, pogled starejšega pa je bil poln hrepenenja po srečanju s prijateljčki. Kako mu razložiti, zakaj ne more v šolo?«
Za razmislek
- Kako so tebi razložili, kdo gre v šolo?
- Kako se počutiš, ko vidiš nekoga z masko?
- Ali je kaj drugače, če je maska igriva?
Mateja
Sandra
