Končno smo dočakali tudi velikonočne praznike! Se jih veseliš?
Velika noč je največji in najstarejši krščanski praznik, ki ga praznujejo po vsem svetu.
Kristjani se na ta praznik spominjajo Kristusovega vstajenja od mrtvih in praznujejo zmago življenja nad smrtjo.
Praznujemo jo na prvo nedeljo po prvi polni spomladanski luni.
Velika noč je predvsem čas, ko se zbere vsa družina in oživijo stari običaji!
Lahko bi rekli, da je velika noč tudi pravi kulinarični praznik, saj se takrat končuje postno obdobje, ki traja od pepelnične srede.
Praznična miza se šibi pod velikonočnimi dobrotami, ki jih skrbno pripravijo mame in babice.
V času posta na jedilniku ni mesa in mesnih izdelkov.
Namesto tega se na mizi znajdejo repa, zelje in različne zelenjavne mineštre ali ješprenj.

Ena izmed najpomembnejših velikonočnih tradicij je cerkveni blagoslov velikonočnih dobrot.
Poteka na veliko soboto, dan pred tradicionalnim velikonočnim zajtrkom.
Dan za tem, na praznično nedeljo, mizo tako zasedejo že blagoslovljene tradicionalne velikonočne jedi.
Med njimi so običajno potica, šunka, hren in obvezni velikonočni pirhi!
Čas je za velikonočni zajtrk, ob katerem se praviloma zbere vsa družina.
Danes je velikonočni ponedeljek, dan po veliki noči. Po ljudskem običaju je namenjen druženju, izletom in obiskovanju prijateljev.
Z velikonočnimi tradicijami so povezane tudi številne igre.
Pripraviš lahko lov na pirhe, ki jih skriješ po hiši ali na vrtu.

Poleg skrivanja pirhov poznamo še kup drugih iger s pirhi!
Preizkusiš se lahko denimo v valjanju, tolčenju ali ciljanju pirhov.
Ker je velikonočni ponedeljek dan za druženje, jo lahko s prijatelji mahneš na kakšen simpatičen enodnevni izlet!
Vreme je ravno pravšnje!
Za razmislek
- Na kakšen način najraje pobarvaš pirhe?
- Veš, kako se speče potica?
- Koliko čokoladnih jajčk si pojedel letos?
