Praznični konec tedna je za nami in današnji velikonočni ponedeljek je prav zato nekaj posebnega.
O kakšnih igrah govorimo? O velikonočnih, seveda!
Te so pomemben del naše velikonočne dediščine.
Običaje velikonočnih iger pojasnjuje dr. Nena Židov iz Slovenskega etnografskega muzeja.
V preteklosti so jih otroci, mladeniči in odrasli igrali v nedeljo zjutraj po maši ali v ponedeljek v vasi ali pred cerkvijo. Za igre so največkrat uporabljali pirhe, včasih tudi trdo kuhana jajca, spominja.
Najbolj razširjene igre so trkanje, trkljanje in ciljanje pirhov.

Trkanje (turčanje) je igra, kjer tekmovalca trkata pirh ob pirh.
Komur se prej razbije, tisti izgubi.
Pri tej igri je najpomembneje, da izbereš jajce s trdno lupino. Poznavalci ga prepoznajo po zvoku, ki nastane, ko z jajcem potrkaš po zobeh.

Trkljanje (valjčanje, kotaljenje) nekoliko spominja na balinanje.
Tekmovalci pirhe spuščajo po manjši klančini in skušajo zadeti jajca sotekmovalcev, ki že ležijo na njenem dnu. Če tekmovalčev valeči se pirh zadene nastavljenega, je zadeti pirh njegov.
Zmagovalec je tisti, ki jih zadene največ.

Pri ciljanju (šicanju, sekanju ali zbijanju) tekmovalec pirh cilja s kovancem.
Kovanec mora prebiti lupino in obtičati v pirhu, se skriti pod njo ali na drugi strani celo pokukati iz nje.
Igralec dobi vse pirhe, ki jih uspešno preseka. V nasprotnem primeru pa mora soigralcu dati kovanec.
Ponekod so podobno ciljali tudi pomaranče ali jabolka.
Vse naštete igre so začele izginjati po drugi svetovni vojni, a jih danes ponekod uspešno obujajo.
V igrah prirejajo celo tekmovanja, ki se nekoliko razlikujejo po regijah.
Nekatere že dobivajo turističen pomen in vplivajo na prepoznavnost krajev.
Za razmislek
- Koliko pirhov ponavadi pobarvaš?
- Poznaš katero od iger?
- V kateri se nameravaš preizkusiti danes?
